Supreme Court dismisses appeal where lower court correctly limited damages based on objective principles despite vague complaint scope.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnica se je dne 16.11.2001 poškodovala v prometni nesreči. Utrpela je zvin vratne hrbtenice, lažjo obliko možganskega pretresa, zvin ledvenega dela hrbtenice in udarnino levega kolena, zaradi česar ji je bilo pravnomočno prisojeno zadoščenje v višini 6.259,39 EUR (prej 1.500.000 SIT), od tega 2.503,75 EUR (prej 600.000 SIT) za telesne bolečine in 3.755,63 EUR (prej 900.000 SIT) za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, medtem ko je bil v presežku tožničin zahtevek za plačilo odškodnine zavrnjen.

Zoper zavrnilni del pritožbene sodbe je tožnica iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. Navaja, da je pritožbeno sodišče ugodilo toženkini pritožbi tudi v delu, ki ni bil predmet pritožbenega izpodbijanja. Toženka je namreč tako v pritožbi kot v tožbi navedla, da je tožbeni zahtevek utemeljen do 1.800.000 SIT. Nadalje pa ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki po njenem mnenju upravičujejo odškodnino v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine.

Revizija je bila v skladu s 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Res je, da je toženka v pritožbi navedla, da meni, da bi bil lahko zahtevek glede na toženkino medicinsko dokumentacijo utemeljen do 1.800.000 SIT, vendar pa je v njej tudi izrecno poudarila, da je na pritožbeni ravni sporna celotna, na prvi stopnji prisojena odškodnina (3.400.000 SIT). Pritožbeno sodišče tako ni ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 350. člena ZPP, ko je tožnici znižalo odškodnino za utrpelo škodo na 1.597.004 SIT.

V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnica utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njenem mnenju opravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pravilno upoštevano.(1) Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi priglašene revizijske stroške.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe VS RS opr. št. II Ips 316/2004, II Ips 154/2007, II Ips 638/2001, II Ips 324/2002, II Ips 430/93, II Ips 352/2005, II Ips 83/98, II Ips 575/2007, II Ips 775/2006, II Ips 533/2006, II Ips 718/95, II Ips 376/99 in II Ips 286/2005.