Inheritance appeal allowed; deceased's heir's statement voided due to lack of prior grounds for revocation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe second-instance court revoked the first-instance judgment and remanded the case for a new decision regarding the inheritance of E.S.'s estate. The deceased's daughter claimed she made a waiver of inheritance under duress and misinformation, while the first-instance court relied on her written statement despite the heir's absence at the hearing. The appellate court ruled that because the heir could not previously prove grounds for revocation before the lower court, the second-instance court must now examine the alleged fraud and potential transfer to civil proceedings.
Legislator headnote
AI generated138. člen ZD; 210. člen ZD: If a waiver of inheritance is alleged to have been made under duress, threat, coercion, or mistake, and the facts regarding such grounds were not previously established before the first-instance court, the second-instance court must examine these facts and, if disputed, suspend the succession proceedings to refer the party to civil litigation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se
r a z v e l j a v i
in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO]
Dedič, ki zatrjuje obstoj razlogov, ki mu omogočajo razveljavitev dedne izjave, pred prvostopenjskim sodiščem teh razlogov ni mogel več uveljavljati, zato je zatrjevana dejstva o zmoti pri podajanju dedne izjave moralo upoštevati pritožbeno sodišče. Če bo obstoj razlogov, ki omogočajo preklic dedne izjave, sporen, je treba postopek prekiniti in R.S. na podlagi 5. točke drugega odstavka 210. člena ZD napotiti na pravdo.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da zapuščino po pokojni E.S. na podlagi podanih dednih izjav v celoti deduje zapustničin izvenzakonski partner B.N., saj sta se zapustničina potomca R.S. in I.V. dedovanju odpovedala.
Proti sklepu se pritožuje dedič R.S. Navaja, da na zapuščinsko obravnavo dne 8.9.2008 ni mogel pristopiti, ker se je nahajal na zdravljenju v bolnici. Znano mu je, da tudi sodediča B.N. na obravnavi ni bilo, zato se sprašuje, kako je sodišče lahko obravnavo sploh opravilo oz. kdaj je bil dedič N. soočen z izjavo pritožnika in dedinje I.V. V zvezi z dedno izjavo, ki jo je poslal sodišču in iz katere izhaja, da se odpoveduje dediščini, pa navaja, da jo je podal na podlagi prepričanja, da so dolgovi zapustnice mnogo višji kot so v resnici in na podlagi tega, da mu je bilo rečeno, da bodo vse neporavnane terjatve „obešene“ njemu, ker sodedič N. nima nobenih dohodkov. Dedovanju se je odpovedal torej pod pritiskom napačnih navedb in bolezenskega stanja in sedaj to dedno izjavo preklicuje.
Pritožba je utemeljena.
Izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se sicer ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena Zakona o dedovanju), lahko pa dedič, ki je izjavo dal, zahteva njeno razveljavitev, če je bila izjava povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti. Prav slednje pa trdi pritožnik. Če so dejstva o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini, med strankami zapuščinskega postopka sporna, mora sodišče prekiniti zapuščinsko obravnavo in stranke napotiti na pravdo (5. točka drugega odstavka 210. člena ZD). V obravnavanem primeru je sodišče zadnji narok v zadevi opravilo 8.9.2008, ko je bila predložena dedna izjava zapustničine hčerke, odločitev pa je sodišče oprlo še na dedno izjavo pritožnika, ki jo je prejelo 22.9.2008 in izjavo dediča B.N., prejeto 9.10.2008. To ne predstavlja kršitve postopka, kot meni pritožnik, saj je sodišče do tedaj obravnavalo vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino. Pravice oseb, ki ne pridejo na narok, čeprav so bile v redu povabljene, obravnava sodišče po podatkih, s katerimi razpolaga, upoštevajoč njihove pismene izjave, ki prispejo do izdaje odločbe. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno upoštevalo pisne dedne izjave dedičev, prejete do izdaje odločbe. Vendar pa dedič R.S., ki zatrjuje obstoj razlogov, ki mu omogočajo razveljavitev dedne izjave, pred prvostopenjskim sodiščem teh razlogov ni mogel več uveljavljati, zato je zatrjevana dejstva o zmoti pri podajanju dedne izjave moralo upoštevati pritožbeno sodišče. Pritožbi je zato ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pri ponovnem obravnavanju zadeve bo moralo sodišče, če bo za druga dva dediča obstoj razlogov, ki omogočajo preklic dedne izjave, sporen, postopek prekiniti in R.S. na podlagi 5. točke drugega odstavka 210. člena ZD napotiti na pravdo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).