Court allows appeal against highest possible fine for witness failure to comply with court order.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal set aside the first-instance judgment imposing the maximum possible fine on a witness for failing to produce an expert opinion. The witness argued that the fine was excessive given their prior cooperation, high honorariums, and the specific complexity of the case, which required a single continuous effort rather than phased work. The appellate court agreed that the first-instance court failed to consider these mitigating circumstances and lacked reasons for the specific fine amount, thereby remanding the case for a new decision that must justify the penalty under the relevant statutory provisions.
Legislator headnote
AI generated248. člen ZPP; 365. člen ZPP: When a witness is fined for non-compliance with a court order, the appellate court must review the reasonableness of the fine amount if the first-instance court fails to provide adequate justification, considering factors such as the witness's prior cooperation, financial situation, and the specific complexity of the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep
r a z v e l j a v i
in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO]
Prvostopno sodišče se je odločilo za kaznovanje izvedenca s praktično najvišjo možno kaznijo. Pritožnik navaja, da glede na potek in zahtevnost dosedanjega postopka ni mogoče govoriti o tem, da s sodiščem ni sodeloval, sodišče naj upošteva tudi višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca. Vse našteto bi lahko vplivalo najmanj na višino izrečene kazni, vendar pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o višini kazni ne more preveriti, saj sklep o tem nima razlogov.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru kaznovalo izvedenca s 1.250 EUR denarne kazni, ker v dodatnem roku ni izdelal izvedenskega mnenja in se niti ni opravičil, tako ravnanje pa ovira delo sodišča.
Zoper sklep se pritožuje izvedenec in prosi za oprostitev kazni, saj je že pred pritožbo dostavil tudi izvedensko mnenje. Sodišče naj pri tem upošteva, da je v isti zadevi že izdelal izvedensko mnenje in tri dopolnitve, da je torej s sodiščem sodeloval. Upošteva naj se tudi specifičnost strank in zahtevnost postopka. Problem je bil v zadostni neprekinjeni količini časa, saj je mnenje lahko izdelal le v enem postopku in ne fazno. Ob morebitnem vztrajanju na izrečeni kazni pa naj sodišče upošteva višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca.
Pritožba je utemeljena.
Izpodbijani sklep temelji na določbi 248. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki omogoča sodišču, da denarno kaznuje izvedenca z denarno kaznijo do 300.000,00 SIT (1.251,88 EUR), če brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela. Prvostopno sodišče se je odločilo za kaznovanje izvedenca s praktično najvišjo možno kaznijo. Pritožnik navaja, da glede na potek in zahtevnost dosedanjega postopka ni mogoče govoriti o tem, da s sodiščem ni sodeloval, sodišče naj upošteva tudi višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca. Vse našteto bi lahko vplivalo najmanj na višino izrečene kazni, vendar pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o višini kazni ne more preveriti, saj sklep o tem nima razlogov. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in vrniti v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). V ponovljenem postopku mora sodišče zadevo oceniti tudi z vidika drugega odstavka 248. člena ZPP in če se bo odločilo za kaznovanje, obrazložiti višino kazni.