Administrative court dismisses interim order request due to failure to meet statutory procedural prerequisites for suspension of execution.
Legislator summary
AI generatedThe plaintiff filed a lawsuit challenging an administrative decision and subsequently requested an interim order to suspend its execution. The court rejected this request because the plaintiff failed to demonstrate that they had previously petitioned the competent authority to delay execution within the seven-day statutory period. Consequently, the court ruled that the necessary procedural precondition for seeking judicial suspension was not met.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS) 2. odstavek 30. člen; 1. odstavek 69. člen: A request for an interim order to suspend execution is only admissible if the applicant has first petitioned the competent authority to delay execution and that authority has failed to decide within seven days.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.
[JEDRO]
Zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, vložena v zvezi z vloženo tožbo v upravnem sporu pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, to je pri organu, ki je pristojen za izvršbo izpodbijanega akta ter brezuspešen potek sedemdnevnega roka za odločitev o tej zahtevi, je procesna predpostavka za vložitev zahteve za začasno odredbo pri sodišču.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je dne 3. 4. 2003 pri tem sodišču vložila tožbo, s katero izpodbija odločbo tožene stranke z dne 19. 2. 2003. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožnika tako, da je spremenila višino dolgovanega zneska prometnega davka, določenega z odločbo Carinarnice A z dne 18. 8. 1998, na pravilno vrednost 495.619,00 SIT ter s tem višino skupno dolgovanega zneska na pravilno vrednost 2.478.095,00 SIT, v ostalem pa tožnikovo pritožbo zavrnila. Dne 27. 5. 2003 je tožnik skladno s pozivom sodišča dopolnil tožbo, istočasno pa zahteval, da sodišče izda sklep o zadržanju izvršitve izpodbijane odločbe tožene stranke iz razloga, ker je drugostopni organ bistveno popravil odločbo Carinske uprave, zato tožnik meni, da je tožba upravičena v celotnem obsegu in je nujno, da se iz tega razloga izvršitev odloži do odločitve sodišča.
Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo iz naslednjih razlogov:
Tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe ne navaja, ali zahtevo opira na 1. ali na 2. odstavek 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, dalje ZUS). Sodišče je zahtevo obravnavalo skladno z njeno vsebino po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS. Po tej določbi je mogoče začasno odredbo za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta od sodišča zahtevati v primeru, če izvršitve akta na zahtevo tožnika ne odloži pristojni organ, določen v 2. odstavku 30. člena ZUS, ki mora o zahtevi odločiti v sedmih dneh (3. odstavek istega člena).
To pomeni, da je zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, vložena v zvezi z vloženo tožbo v upravnem sporu pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, to je pri organu, ki je pristojen za izvršbo izpodbijanega akta ter brezuspešen potek sedemdnevnega roka za odločitev o tej zahtevi, procesna predpostavka za vložitev zahteve za začasno odredbo pri sodišču. V zahtevi za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe pa tožnik niti ne izkazuje niti ne zatrjuje, da je za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe izpolnil procesno predpostavko, to je, da je od organa prve stopnje zahteval, naj odloži izvršitev izpodbijane odločbe ter izkazal, da je od vložitve take zahteve poteklo več kot sedem dni.
Ker tožnik izpolnjevanja procesne predpostavke niti ne izkazuje niti ne zatrjuje, je sodišče zahtevo zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS kot preuranjeno.