Administrative court allows appeal against agricultural payment rejection due to incomplete application form under ZUP Art. 67.

Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. ... z dne 15. 6. 2006 se v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevkov OMD in SKOP po odločbi Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 30. 12. 2004 (točke 2.1, 2.1.1 in 2.2 izreka) odpravi in zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 50 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Če stranka nejasno izpolni obrazec za uveljavljanje neposrednega plačila v kmetijstvu, je treba vlogo obravnavati kot nepopolno v skladu z določbo 67. člena ZUP.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeno pritožbo tožnika zoper odločbo prve stopnje, s katero je bilo ugodeno zahtevkom tožnika za krmne površine in premije za ovce in koze (za 54 živali), zavrnjeni pa zahtevki za izravnalna plačila na površino za OMD-gorsko višinsko, plačila za ukrep SKOP-ekološko kmetovanje in košnjo strmih travnikov ter za premijo, dodatno premijo in dodatno plačilo za ovce in koze (za 4 živali). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je tožnik pravočasno in skladno z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04, 55/04 in 87/04 - v nadaljevanju:

Uredba) dal zbirno vlogo z obrazcem "D". Iz obrazca "D" je razvidno, da je uveljavljal zahtevke za krmne površine, za izravnalna plačila in za ukrepe SKOP- ekološko kmetovanje. Pri inšpekcijskem pregledu pa je bilo ugotovljeno, da prostori za skladiščenje živinskih gnojil niso urejeni in da ne zadoščajo staležu živali za šest mesecev. Ugotovljeno je bilo torej, da tožnik ne izpolnjuje splošnih pogojev dobre kmetijske prakse za vse ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006, kar je v nasprotju z 41. členom Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04 in 116/04 - v nadaljevanju:

Uredba PRP), ki določa, da morajo upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe iz te Uredbe, kmetovati v skladu z načeli dobre kmetijske prakse. Dobra kmetijska praksa vključuje izvajanje načel dobrega gospodarja, dobre kmetijske prakse pri gnojenju in dobre kmetijske prakse varstva rastlin. Upoštevanje načel dobre kmetijske prakse pri gnojenju pomeni strokovno utemeljeno uporabo rastlinskih hranil. Pri izvajanju standarda nitratna direktiva morajo upravičenci med drugim upoštevati določbe o tem, kakšen mora biti prostor za skladiščenje hlevskega gnoja in kakšna mora biti njegova kapaciteta.

Upravičenci se lahko vključijo v standard nitratna direktiva, plačila pa se dodelijo KMG, ki že izvajajo EU standarde ali ki ne izpolnjujejo osnovnih zahtev standarda in zato investirajo v izgradnjo ustreznih kapacitet za odpadne snovi v kmetijstvu. Glede na 41. člen Uredbe PRP torej tistim upravičencem, ki se vključijo v ukrep EU standard - nitratna direktiva, v času investicije ni potrebno izpolnjevati zahtev tega standarda iz prvega odstavka 35. člena Uredbe PRP, v vsem ostalem pa morajo izvajati dobro kmetijsko prakso in upoštevati predpise, ki jo urejajo.

Po 42. členu Uredbe PRP je treba zahtevek za prilagoditev EU standardom vložiti pri prvostopnem organu najkasneje do 31. 12. 2004. Tožena stranka ugotavlja, da tožnik do tega datuma omenjenega zahtevka ni vložil, zato bi moral izpolnjevati vse pogoje dobre kmetijske prakse, kar pomeni, da bi moral ves čas izvajanja ukrepa OMD in ukrepov SKOP imeti urejene prostore za skladiščenje živinskih gnojil, ti pa bi morali zadoščati staležu živali na KMG za šest mesecev. Ker tožnik zahtevka ni vložil, je po presoji tožene stranke neutemeljen pritožbeni ugovor, da se je o zahtevkih OMD in SKOP odločalo pred potekom roka za vložitev zahtevkov za ukrep investiranja, ki je 31. 12. 2004.

V tej zvezi tožena stranka tožniku pojasni še, da je sicer vložil zahtevek v zvezi z EU standardi dne 17. 12. 2004, da pa ga je vložil za KMG-MID 100317664 in ne za KMG-MID 100274960, na katerega se nanaša zbirna vloga in izpodbijana odločba. Zato tožnikove navedbe glede te vloge za ta postopek niso pomembne. Glede na povedano je prvostopni organ po presoji tožene stranke zaradi neizpolnjevanja dveh pogojev dobre kmetijske prakse (neurejenost prostorov za skladiščenje gnojil in nezadostne kapacitete teh prostorov) utemeljeno zavrnil tožnikove zahtevke za plačila OMD in SKOP.

Utemeljeno pa je zavrnil tudi premije za ovce za 4 živali, saj se v skladu s četrtim odstavkom 4. člena Uredbe o ureditvi trga za ovčje in kozje meso (Uradni list RS, št. 27/03, 23/04 in 109/04) zaradi presežene nacionalne kvote za premije za ovce in koze vsem upravičencem število premij zniža za 7%.

Tožnik se z odločitvijo tožene stranke v delu, v katerem so mu bili zavrnjeni zahtevki za izravnalna plačila na površino OMD in za plačila SKOP, ne strinja. Trdi, da je ugotovitev, po kateri ni vložil zahtevka za prilagoditev EU standardom, napačna. Zahtevek je vložil, le da je pri tem navedel napačen KMG-MID. V posesti ima namreč tudi lastno planino, ki ima svoj KMG-MID in prav ta oznaka je bila pomotoma vpisana na omenjenem zahtevku. Pravilni KMG-MID kmetije, za katero je vložil zahtevek, je 100274960. Zato je tožnik dne 29. 6. 2006 na prvostopni organ posredoval popravek Zahtevka za plačila za ukrep - Podpora EU standardov na kmetijskih gospodarstvih, s katerim uveljavlja plačilo za standardne investicijske stroške za izgradnjo manjkajočih kapacitet za gnojišče. Tožnik zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ugodi zahtevku tožnika tako, da se mu priznajo izravnalna plačila na površino OMD in plačila za ukrep SKOP, oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo v odpravljenem delu vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga še, da mu tožena stranka povrne stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasilo.

Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka pri odločanju o tožnikovih zahtevkih za izravnalna plačila na površino za OMD in za plačila za ukrepe SKOP napačno oziroma vsaj preuranjeno štela, da tožnik ni vložil zahtevka za prilagoditev - investicijo - EU standardom in posledično njegove zahtevke iz zbirne vloge v tem delu, ravno tako vsaj preuranjeno, zavrnila.

Tožnik je namreč nesporno vložil zahtevek iz Uredbe, ki pogojuje omenjena plačila, le da ga je, kot ugotavlja tožena stranka, vložil za KMD-MID 100317664 in ne za KMG-MID 100274960, na katerega se nanašata tožnikova (zbirna) vloga in izpodbijana odločba. Vendar pa tožena stranka pri tem, ko zahtevka ne upošteva, razen omenjene številčne označbe, ne omenja (še) drugih elementov in drugih vsebin, ki so razvidne iz vloge in iz katerih po navedbah tožnika jasno sledi, da se ne nanašajo na planino in ki se zato z vpisano označbo KMG nikakor ne ujemajo. Čim pa vloga ni jasna, oziroma si notranje nasprotuje, bi bilo potrebno šteti vlogo za nepopolno (66. člen ZUP), o zahtevkih tožnika pa odločiti šele, ko se po opravljeni dopolnitvi vloge (v tem ali drugem postopku - pri organu prve stopnje) ugotovi, za kakšno vlogo gre, oziroma kakšna je prava vsebina vloge, ki sicer nedvomno pogojuje odločitev v konkretnem primeru - tako o zahtevku za OMD kot tudi o zahtevkih SKOP, in za katero tožnik v tožbi argumentirano in podprto z dokazili trdi, da je v njej zgolj po pomoti navedel napačno številko KMG ter da je tako zahtevek kot pritožbo v tej zadevi vlagal v dobri veri, da je vložil ustrezni zahtevek v zvezi z EU standardi in da je na vlogi napisal pravilno številčno označbo.

O teh, po presoji sodišča bistvenih, tožbenih trditvah se tožena stranka v odgovoru na tožbo ne izreče. Iz spisov pa, kot že rečeno, tudi ne sledi, da bi bilo pri odločanju v zadevi na zgoraj opisan način ugotovljeno, ali je bil vložen ustrezen zahtevek. Ker to ni bilo storjeno, je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno, nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa predstavlja razlog za to, da sodišče upravno odločbo odpravi.

Zato je sodišče tožbi ugodilo, odločbo tožene stranke na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni, list RS, št. 105/06) v zvezi s prehodnimi določbami 104. in 105. člena istega zakona v izpodbijanem delu odpravilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Pri tem je tožena stranka dolžna upoštevati pravno mnenje sodišča, ki izhaja iz te sodbe.

Ker je tožnik v sporu uspel, mu je sodišče priznalo priglašene stroške postopka, razen sodnih taks, katerih povračilo lahko zahteva na podlagi določb Zakona o sodnih taksah s posebno vlogo pri tem sodišču.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena v zvezi s prehodnimi določbami 104. in 105. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.

Pouk o pravnem sredstvu temelji na določbah 73. člena ZUS-1 v zvezi s prehodnimi določbami 104. in 107. člena istega zakona.