Administrative court dismissed appeal against judge recusal order as judicial act, not administrative act, under ZUS. Appeal covered by ZPP, not ZUS. Tax exemption granted due to poverty.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the plaintiff's appeal against a district court's order refusing a judge recusal request. The plaintiff argued the order violated principles of equality and presumption of innocence, but the court held it was a judicial act, not an administrative one. Consequently, the appeal was inadmissible under the Administrative Disputes Act because the specific judicial act was already reviewable via the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 1., 2. in 4. člen; ZPP, 2. odst. 363. člen in 5. odst. 73. člen: An act of the judicial branch is not subject to review under the Administrative Disputes Act unless a specific law provides otherwise, and the act must involve an infringement of fundamental rights where no other judicial remedy exists.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
1. Tožba se zavrže. 2. Tožeča stranka se oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu.
[JEDRO]
Tožnik izpodbija sklep, s katerim je bila zavrnjena njegova zahteva za izločitev razpravljajoče okrajne sodnice, torej akt sodne veje oblasti, ki ni upravni akt in zoper katerega je sodno varstvo zagotovljeno po določbah ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik s tožbo, vloženo 21. 7. 2008, izpodbija sklep podpredsednika Okrajnega sodišča v A., opr. št. Su ... z dne 27. 2. 2008, s katerim se zavrne zahteva tožnika za izločitev razpravljajoče okrajne sodnice. Ker je odločitev po mnenju tožnika arbitrarna, obravnavanje dolžnikov v izvršilnih postopkih neenako in v nasprotju z načelom domneve nedolžnosti, sodišču predlaga: 1. da ugotovi, da državljanu - šibki stranki v (kateremkoli) sodnem postopku po veljavnih predpisih niso zagotovljena pravna jamstva v postopku izločitve sodnika, s čemer se krši tudi ustavno načelo domneve nedolžnosti šibke stranke; 2. da odpravi izpodbijani sklep in 3. da toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Hkrati predlaga oprostitev plačila sodnih taks in prilaga predpisana dokazila.
Sodišče je tožbo zavrglo po določbi 4. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, v nadaljevanju: ZUS-1).
Akt, ki ga tožnik izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu po določbah 1., 2. in 4. člena ZUS-1. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov (upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi), o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Če poseben (področni) zakon te možnosti ne določa, kot je to tudi v obravnavanem primeru, lahko stranka v upravnem sporu izpodbija druge posamične akte le, če organi z njimi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika in gre hkrati za zadevo, v kateri stranki ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo.
V obravnavanem primeru tožnik izpodbija sklep rednega sodišča, torej akt sodne veje oblasti (ki ni upravni akt) in zoper katerega je sodno varstvo zagotovljeno po določbah Zakona o pravdnem postopku (2. odstavek 363. člena v zvezi s 5. odstavkom 73. člena). Sklep, s katerim se zahteva stranke za izločitev sodnika zavrne, se sme po navedenih določbah ZPP izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo.
Po določbi 13. člena Zakona o sodnih taksah je sodišče prošnji stranke za taksno oprostitev ugodilo, ker bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Iz predlogu priloženih listin je namreč razvidno, da tožnik nima dohodkov iz zaposlitve ali iz premoženja.