Administrative court allows appeal against free legal aid denial due to incorrect calculation of PIZ income using tax coefficients.

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča A, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. ... z dne 1. 10. 2007 se odpravi in se zadeva vrne tožencu v ponoven postopek.

[JEDRO]

Po določbah ZDoh-2, ki se uporablja od 1. 1. 2007 dalje, se pokojnine in drugi dohodki iz naslova PIZ ne obračunavajo več na prej veljaven način (se ne obrutijo s predpisanimi količniki), saj prejemki iz naslova PIZ vsebujejo priznan znesek zmanjšanja dohodnine v višini 13,5% (četrti odstavek 112. člena ZDoh-2). Navedena priznana davčna olajšava tako nadomešča prej veljavni sistem obrutenja pokojnin in drugih dohodkov iz PIZ s predpisanim količnikom, saj je le-ta v bistvu pomenil faktor obračunane neplačane akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja je zato potrebno prejemke iz naslova PIZ primerjati z višino (bruto) minimalne plače.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je tožnik neupravičeno prejel nujno brezplačno pravno pomoč, ki mu je bila dodeljena z odločbo Okrožnega sodišča A, opr. št. ... z dne 21. 9. 2007 iz razloga, ker ne izpolnjuje finančnih oziroma subjektivnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 13. člena ZBPP. Ugotovila je, da je tožnik prijavljen na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in da je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem vložitve predmetne prošnje prejel nadomestilo in letni dodatek po ZPIZ-u v bruto znesku 3.349,47 EUR. Drugih dohodkov, ki bi se v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 - UPB1; v nadaljevanju: ZBPP) upoštevali pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca, tožnik nima. Ker je tožnik samska oseba, znaša njegov lastni dohodek mesečno 558,29 EUR bruto, kar je več kot znaša minimalna plača določena z zakonom, ki znaša 538,53 EUR bruto. Ker tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja, se pristojni organ tudi ni ukvarjal z vprašanjem stvarnih oziroma objektivnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki morajo biti podani skupaj s finančnim oziroma subjektivnim pogojem za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da ne razume, zakaj mu je bila ukinjena brezplačna pravna pomoč, saj prejema denarno nadomestilo v višini 317,00 EUR, ki pa mu ne zadostuje niti za poravnavo vseh mesečnih obveznosti. Plačevati mora tudi kredit, ki ga je najel za poravnavo stroškov, ki jih je povzročila nekdanja partnerica. Ker nima dovolj sredstev za preživetje, živi pa tudi v izredno slabih stanovanjskih pogojih (v kleti), smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in pojasnjuje, da so po navodilih revizorke Vrhovnega sodišča RS, ki so jih dolžni izvrševati, osebne dohodke prosilca, kamor sodijo tudi pokojnine in nadomestila, ki se prejemajo s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dolžni upoštevati v bruto znesku in ne v neto znesku, saj je le bruto mesečni dohodek prosilca možno primerjati z minimalno plačo, določeno z zakonom. Ker ne razpolagajo s podatki o bruto znesku prejetega nadomestila, so prejemke preračunali iz neto v bruto znesek ob upoštevanju koeficienta 1,58982 in tako dobili bruto znesek, naveden v izpodbijani odločbi. Tožena stranka zato predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Drugi odstavek navedenega člena pa določa, kdaj se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo. Po navedeni določbi se šteje, da bi bilo prosilčevo socialno stanje ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Po določbi 13. člena ZBPP se tako šteje, da bi bilo prosilčevo socialno stanje ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače, ki je v obravnavanem obdobju znašala 538,53 EUR.

V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik v času od 1. 2. 2007 do 31. 7. 2007 prejel nadomestilo v višini 1.899,96 EUR in letni dodatek po ZPIZ-1 v višini 207,29 EUR, kakor to izhaja iz potrdila ZPIZ-a z dne 20. 9. 2007. Po določbah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006; v nadaljevanju: ZDoh-2), ki se uporablja od 1. 1. 2007 dalje, se pokojnine in drugi dohodki iz naslova PIZ, kamor sodijo tudi nadomestila, ne obračunavajo več na prej veljaven način (se ne obrutijo s predpisanimi količniki), saj prejemki iz naslova PIZ vsebujejo priznan znesek zmanjšanja dohodnine v višini 13,5 % (četrti odstavek 112. člena ZDoh-2). Navedena priznana davčna olajšava tako nadomešča prej veljavni sistem obrutenja pokojnin in drugih dohodkov iz naslova PIZ s predpisanim količnikom, saj je le-ta v bistvu pomenil faktor obračunane neplačane akontacije dohodnine. Glede na način obdavčevanja pokojnin in drugih dohodkov iz naslova PIZ in s tem povezanim prikazovanjem podatkov o pokojninskih prejemkih po ZDoh-2, je zato potrebno prejemke iz naslova PIZ primerjati z višino (bruto) minimalne plače. V obravnavanem primeru je tako tožena stranka v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja finančnega pogoja napačno uporabila materialni predpis, zaradi česar je tudi nepravilno ugotovila dejansko stanje. V ponovljenem postopku bo zato morala upoštevati pravno mnenje sodišča in pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja upoštevati podatek o dejansko prejetem znesku nadomestila (brez upoštevanja količnika) in sorazmerni del letnega dodatka po ZPIZ-1 (brez upoštevanja količnika), kot to določa 18. člen ZBPP ter nato navedeni skupni znesek primerjati s podatkom o višini bruto minimalne plače.

Sodišče je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1).