Appeal dismissed because separate damage claims based on different legal grounds cannot be aggregated for review threshold.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final judgment ordering payment of damages. Although the applicant sought both pecuniary and non-pecuniary damages, the court held that Article 41 of the Civil Procedure Act requires aggregation of claims only when they share the same factual and legal basis. Since the claims relied on distinct legal grounds and separate factual findings, their individual values remained below the statutory review threshold, rendering the appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367(2) of the Civil Procedure Act; Article 41 of the Civil Procedure Act: In civil proceedings, the value of the dispute for appeal admissibility is calculated by summing all claims only if they rely on the same factual and legal basis; otherwise, each claim is assessed independently against the threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Določbo 41. člena ZPP je treba razumeti tako, da se pristojnost oz. vrednost spora za dovoljenost revizije določi po seštevku vseh zahtevkov samo takrat, kadar obsega ena tožba zoper istega toženca več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 9.532,24 EUR (prej 2.284.305 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
Tožnik je vložil revizijo zoper pravnomočno drugostopenjsko sodbo.
Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007, ZPP-UPB3) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Tožnik s tožbo zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, vendar nobeden od zahtevkov ne presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Tudi v revizijskem postopku je treba določbo 41. člena ZPP razumeti tako, da se pristojnost oziroma vrednost spora za dovoljenost revizije določi po seštevku vseh zahtevkov samo takrat, kadar obsega ena tožba zoper istega toženca več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Dejanska podlaga vsakega od zahtevkov za povrnitev odškodnine za premoženjsko škodo pa je drugačna, zato za ugotovitev pravice do revizije ni mogoče vzeti seštevka vrednosti obeh zahtevkov kot vrednosti spornega predmeta. En zahtevek za povrnitev premoženjske škode se nanaša na izvedensko mnenje v pravdi P 62/86 (vrednost zahtevka je nekaj več kot 2.503,76 EUR - prej 600.000 SIT), drugi pa na izvedensko mnenje v pravdi P 312/88 (vrednost zahtevka je nekaj več kot 2.503,76 EUR - prej 600.000 SIT), nobeden od obeh pa ne presega revizijskega praga. Različna pa je tudi pravna podlaga zahtevka za povrnitev odškodnine za premoženjsko (185. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, Ur. l. SFRJ št. 29/78 s spremembami, ZOR) in zahtevka za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo (200. člen ZOR) v znesku 4.4172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT), ki prav tako ne presega praga za dovoljenost revizije.
To pa pomeni, da tožnik nima pravice do revizije in jo je zato revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. čl. ZPP).