Supreme Court dismisses request for extraordinary review of final judgment as Slovenia's independence ended the former Yugoslav market unity purpose.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for an extraordinary review of a final custody and alimony judgment. Although the 1977 Civil Procedure Law allowed such reviews to ensure market unity in the former Yugoslavia, the court held this purpose ceased to exist after Slovenia declared its independence. Consequently, the Supreme Court ruled that the requested remedy was incompatible with the current legal order of the Republic of Slovenia.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku iz leta 1977; Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977, 416. do 420. člen: The extraordinary review of a final judgment before the Supreme Court was intended to ensure market unity in the former Yugoslavia, a purpose that ceased to exist upon Slovenia's declaration of independence and is therefore incompatible with the current legal order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe se zavrže.
[JEDRO]
Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 je omogočal izreden preizkus pravnomočne odločbe pred zveznim sodiščem (416. do 420. člen) kot izredno pravno sredstvo. Namen tovrstnega izrednega preizkusa je bil v zagotovitvi enotnosti jugoslovanskega trga v primerih, ko je bila ta kršena s kakšno odločbo nekdanjih republiških oziroma pokrajinskih vrhovnih sodišč prejšnje skupne države. Tak namen je prenehal za našo državo obstajati tisti trenutek, ko je država Republika Slovenija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletna sinova dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici - materi, tožencu - očetu pa je naložilo plačevanje preživnine za vsakega sina po 7.500,00 SIT mesečno od 1.10.1997 dalje. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, revizijsko sodišče pa je zavrnilo neutemeljeno revizijo tožene stranke.
Toženec je zoper tako pravnomočno sodbo vložil "zahtevo za izreden preskus pravnomočne sodbe P 176/96 pred Vrhovnim sodiščem".
Zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe ni dovoljena.
Postopek na prvi stopnji je bil končan pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99), zato je potrebno pri odločitvi upoštevati določila Zakona o pravdnem postopku, ki je veljal pred tem (iz leta 1977, ki se je uporabljal na podlagi 4.
člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur.l. RS/I, št. 1-6/91, UZITUL).
Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 je omogočal izreden preizkus pravnomočne odločbe pred zveznim sodiščem (416. do 420. člen) kot izredno pravno sredstvo. Namen tovrstvega izrednega preizkusa je bil v zagotovitvi enotnosti jugoslovanskega trga v primerih, ko je bila ta kršena s kakšno odločbo nekdanjih republiških oziroma pokrajinskih vrhovnih sodišč prejšnje skupne države. Tak namen je prenehal za našo državo obstajati tisti trenutek, ko je država Republika Slovenija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost. Po že citiranem 4.
členu UZITUL so se prejšnji zvezni predpisi uporabljali kot republiški (državni) le v obsegu, ki ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije. Zagotavljanje enotnosti trga, ki za našo državo ni več obstajal in katerega del nismo več bili, pa je gotovo v nasprotju s pravnim redom države oziroma ni v njeni jurisdikciji.
Tožena stranka je vložila pravno sredstvo, ki ni dovoljeno (predvideno) v pravnem redu Republike Slovenije, zato ga je moralo Vrhovno sodišče zavreči kot nedovoljeno (ob smiselni uporabi 392. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977).