Administrative court allows appeal against refusal of temporary residence permit due to lack of required reasoning in discretionary decision.

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Upravne enote A., št. ... z dne 20. 12. 2006 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

[JEDRO]

Ker pooblastilo za odločanje na podlagi prostega preudarka ne vsebuje hkrati tudi pooblastila za neupoštevanje postopkovnih pravil, po katerih mora tudi obrazložitev odločbe izdane po prostem preudarku vsebovati razloge, s katerimi je organ utemeljil, zakaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako, kot je, navedeno po presoji sodišča pomeni, da tožena stranka s tem, ko svoje odločitve ni ustrezno obrazložila, ni ravnala po pravilih postopka, to pa je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota A. zavrnila tožeči stranki izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela. V obrazložitvi navaja, da v skladu z 2. in 3. odstavkom 65. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 107/2006-ZTuj-1-UPB 3) obrazložitev odločbe ni potrebna, zato zavrnitve izdaje dovoljenja za začasno prebivanje iz razlogov zaposlitve iz dela, ni dolžna obrazložiti.

Tožeča stranka v tožbi navaja da je imela v letu 2005 sezonsko vizo. Pred iztekom vize je odprla s.p. in zaprosila za delovno dovoljenje. Ker je bila njena vloga za dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji zavrnjena, je morala zapustiti Republiko Slovenijo. Kasneje pa jo je pooblaščenec prijavil kot prokurista v svojem podjetju in zanjo pridobil delovno dovoljenje, ko pa je zaprosila za vizo pa je dobila ponovno negativen odgovor.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Predmet spora v obravnavani zadevi je presoja pravne pravilnosti izpodbijane odločitve tožene stranke izdane po prostem preudarku na podlagi 32. člena ZTuj-1. V primeru, ko je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, je sodišče po določbi tretjega odstavka 40/3 člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06-ZUS-1) dolžno preveriti ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Namen, za katerega je bil prosti preudarek določen, pa izhaja iz določb materialnega predpisa, s katerim je bilo pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano.

Po prvem odstavku 32. člena Zakona o tujcih (ZTuj-1UPB 3, Uradni list RS, št. 107/2006) se tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če ima delovno dovoljenje oz. drugo potrebno dovoljenje po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev ali izpolnjuje pogoje, ki jih za opravljanje posamezne dejavnosti določajo zakoni in drugi predpisi Republike Slovenije. Citirana določba torej daje upravnemu organu pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Z določbo tretjega odstavka 65. člena ZTuj-1, ki je po presoji sodišča postopkovne narave, pa je določeno, da pritožba zoper zavrnitev izdaje dovoljenja za prvo prebivanje po 32. členu citiranega zakona ni dovoljena in da pristojni organ zavrnitve ni dolžan obrazložiti. Ker pooblastilo za odločanje na podlagi prostega preudarka ne vsebuje hkrati tudi pooblastila za neupoštevanje postopkovnih pravil, po katerih mora tudi obrazložitev odločbe izdane po prostem preudarku vsebovati razloge, s katerimi je organ utemeljil, zakaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako, kot je, navedeno po presoji sodišča pomeni, da tožena stranka s tem, ko svoje odločitve ni ustrezno obrazložila, ni ravnala po pravilih postopka, to pa je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Z uveljavitvijo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99) s 1. 4. 2000 namreč v našem pravnem redu primeri, ko bi bilo možno izdati odločbo po prostem preudarku brez navedbe razlogov za odločitev, niso dopustni (peti odstavek 214. člena ZUP). Navedeno pomeni, da mora obrazložitev odločbe izdane po prostem preudarku vsebovati oceno zakonskega dejanskega stanja, stanje stvari, pomembno za zakonito in pravilno odločbo, dokaze, ki utemeljujejo obstoj teh dejstev in preudarke, ki so upravni organ vodili pri odločanju. Izpodbijana odločitev tožene stranke pa teh elementov nima.

Iz tega razloga je moralo sodišče izpodbijano odločbo koz nezakonito odpraviti na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in v skladu z tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala v okviru pooblastila za diskrecijsko odločanje obrazložiti zakaj se je v okviru diskrecije in namena za katerega ji je bila diskrecija dana odločila za zavrnitev vloge. Seveda to ne pomeni, da ima stranka pravico zahtevati določeno in konkretno opredeljeno obrazložitev, temveč mora upravni organ navesti le nosilne, to je bistvene razloge za odločitev po prostem preudarku.