Administrative court dismisses tax appeal for rejecting an inadmissible objection against a tax notice.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

V postopku davčne izvršbe se ugovor, ki kot pravno sredstvo zoper obvestilo ni dovoljeno, kot nedopusten zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeno pritožbo tožnika zoper sklep davčnega organa prve stopnje, s katerim je le-ta zavrgel tožnikovo pritožbo zoper obvestilo istega organa (davčne Izpostave A) št. 47760-01215/2005-263431 z dne 17. 3. 2005 kot nedovoljeno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe ZDavP-1A, ki se nanašajo na davčno izvršbo, med ostalim tudi na določbo prvega odstavka 128. člena, po kateri davčni organ pred začetkom davčne izvršbe pošlje dolžniku obvestilo, v katerem navede znesek neplačanih obveznosti in ga pozove, da davek plača v roku osmih dni od vročitve obvestila. Ugotavlja, da je bilo to v konkretnem primeru tudi storjeno. Tožnik je zoper obvestilo vložil ugovor, ki kot pravno sredstvo ne obstaja. Ker torej tožnikova vloga ni (bila) dopustna, jo je prvostopni organ kot tako utemeljeno zavrgel. Pritožbe zoper sklep o prisilni izterjavi pa še ni bilo mogoče vložiti, ker ob vložitvi ugovora sklep še ni bil izdan in torej še sploh ni bil začet postopek davčne izvršbe.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga, da jo sodišče odpravi. Navaja, da je avto posodil ... taksistu AA. Ta se je odpeljal na Primorsko ter tam morda nepravilno parkiral njegovo vozilo. Prekrška torej ni storil tožnik, zato se ne čuti obvezanega, da plača kazen. Že v ugovoru zoper sklep davčnega organa je pojasnil, kako je potekala zgodba. Zato mu ni jasno, zakaj tega davčni organ ni upošteval. Navaja še, da res ni pravni strokovnjak, ve pa, če nečesa ni storil. Pravočasno se je pritožil na sklep davčnega organa, na katerega je možna pritožba. Kljub temu ga davčni organ ne usliši in vztraja, da ni mogoča pritožba zoper obvestilo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo je priglasilo udeležbo v postopku z vlogo št. U-A15-376/2006-3-N z dne 26. 1. 2006.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je izpodbijana odločitev davčnih organov pravilna in skladna z zakonom. Iz spisov namreč jasno sledi, da je prvostopni davčni organ poslal, skladno z določbami ZDavP-1A, na katere se sklicuje, obvestilo o dolžnem znesku, povsem jasno pa iz spisov sledi tudi, da je tožnik vložil ugovor, o katerem se odloča v tej zadevi, prav zoper to obvestilo. Glede na datum obvestila in datum ugovora oziroma sklepa o zavrženju le-tega je tudi razvidno, da ob vložitvi ugovora ter v času odločanja o ugovoru še ni bil izdan sklep o izvršbi. To pa pomeni, da se ugovor niti ni mogel nanašati na sklep o izvršbi, kot to trdi tožnik v tožbi. Obenem pa opisan potek zadeve pomeni, da je bil postopek voden pravilno, v tem postopku pa pravilno odločeno, da se ugovor, ki kot pravno sredstvo zoper obvestilo ni dovoljen, kot nedopusten zavrže. To izhaja, čeprav nekoliko nejasno, iz obrazložitve izpodbijane odločbe, povsem jasno pa sledi iz razlogov, ki jih vsebuje sklep prve stopnje. Odločitev v zadevi je torej pravilna in skladna z zakonom, tožniku pa so bili tudi dovolj jasni sporočeni njeni razlogi. Ostalih tožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na kaznovanje, oziroma na storjeni prekršek in so vsebinske narave, zato tožena stranka utemeljeno ni upoštevala pri odločitvi. Iz istega razloga pa jih tudi ni moglo upoštevati sodišče, ko je odločalo o tožbi.

Ker je po povedanem odločba tožene stranke zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.