Administrative court dismisses appeal as applicant failed to specify why extended hours violated local regulations.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Glede na to, da je pritožnik priglasil redni in podaljšani obratovalni čas na obrazcu, ki ga je navedeni Pravilnik določil v noveli, Uradni list, št. 107/00, in da so v obrazcu vsi podatki, ki so bili za odločitev organa prve stopnje potrebni, ni jasno, kam meri tožba z ugovorom, da bi moral upravni organ prve stopnje tožnika pozvati, da vlogo ustrezno dopolni.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Oddelka za gospodarstvo Mestne Občine A, št. 322-01-17/01 z dne 5. 2. 2002, s katero je bil določen obratovalni čas za gostinski obrat Bar AAA v A, G 2, za čas od 1. 5. do 31. 10 2002 od ponedeljka do nedelje, od 7. do 24. ure, v ostalih mesecih pa od ponedeljka do nedelje od 7. do 23. ure. Pritožbo je obrazložila z ugotovitvijo, da gre pri navedenem gostinskem lokalu za bar, in da je lociran v naselju. Takšnemu lokalu je po 3. alinei 1. odstavka občinskega Odloka o merilih za oblikovanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij (Uradne objave - časopis OKO, št. 13/00, dalje Odlok) mogoče določiti redni obratovalni čas med 6. in 23. uro, podaljšani obratovalni čas pa poleti do 24. ure, medtem ko ga v zimskem času ni mogoče podaljšati in gostinski obrat lahko obratuje le znotraj rednega obratovalnega časa. Predlaganega obratovalnega časa preko navedenih ur, glede na določbe Odloka, zato ni bilo mogoče odobriti. Pritožbeni ugovor, da organ prve stopnje ni razložil, zakaj ne dopušča obratovanja preko časa iz 6. člena Odloka, je zavrnila z ugotovitvijo, da veljavni Odlok upravnemu organu ne dalje možnosti, da obratovalni čas podaljša preko okvirov, določenih v 6. členu.

Tožnik navedeno odločbo tožene stranke izpodbija iz razloga kršitve določb postopka in materialnega prava, ter navaja, da upravni organ ni spoštoval določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, dalje ZUP), kajti v delu, v katerem se zahteva soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti, bi moral tožnika opozoriti, naj svojo vlogo glede obratovalnega časa ustrezno dopolni in jo tako usposobi za njeno obravnavanje. Ker tega upravni organ prve stopnje ni storil in gre za absolutno kršitev ZUP, je odločitev tožene stranke v celoti preuranjena, saj tožnik ni imel možnosti dopolnjevati svoje vloge. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v pristojno reševanje toženi stranki.

Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je na tožbo odgovorila in v odgovoru predlagala, naj sodišče tožbo zavrne. Odgovor na tožbo je bil poslan tožniku, ki je sporočil, da nanj ne bo odgovoril. Tožba je bila vročena tudi Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije kot zastopniku javnega interesa, ki udeležbe v tem sodnem postopku ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

Odlok Mestne občine A o merilih za oblikovanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij (OKO, Uradne objave, št. 13/00, v nadaljevanju Odlok) v 2. členu med drugim določa, da lahko bari v rednem obratovalnem času obratujejo med 6. in 23. uro, v podaljšanem obratovalnem času pa lahko gostinski obrati obratujejo ob upoštevanju določb tega Odloka. Prva točka 1. odstavka 6. člena Odloka določa, da lahko gostinec določi podaljšan obratovalni čas glede na merila, določena v 5. členu, kolikor gre za bar oziroma slaščičarno, med 6. in 24. uro v poletnem času, ter med 6. in 23. uro v zimskem času. Za poletni čas se po Odloku (3. člen) šteje obdobje od 1. 5. do 31. 10., ostali meseci v letu pa štejejo za zimski čas. Odlok nima določbe, po kateri bi se lahko podaljšani obratovalni čas raztegnil tudi preko navedenih zgornjih meja, torej 24. ure v poletnem času oziroma 23. ure v zimskem času. V upravnem postopku izpodbijana odločba organa prve stopnje je po navedenem, po presoji sodišča, materialnopravno pravilna, saj je izdana v okvirih, ki jih določa Odlok, ta pa je skladen s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99 in 107/00). Glede na to, da je pritožnik priglasil redni in podaljšani obratovalni čas na obrazcu, ki ga je navedeni Pravilnik določil v noveli, Uradni list, št. 107/00, in da so v obrazcu vsi podatki, ki so bili za odločitev organa prve stopnje potrebni, ni jasno, kam meri tožba z ugovorom, da bi moral upravni organ prve stopnje tožnika pozvati, da vlogo ustrezno dopolni. Materialnopravna ureditev določanja podaljšanega obratovalnega časa po povedanem namreč ne dopušča uveljavljanja kakih v Odloku nepredvidenih oziroma nedoločenih kriterijev za podaljšani obratovalni čas v obsegu, kot ga je zaprosil tožnik (to je za vse leto ob petkih in sobotah do 3. ure naslednjega dne, v nedeljah pa do 2. ure naslednjega dne), razen v posamičnih izjemnih primerih (kulturne in športne prireditve, prireditve turističnega značaja in podobno - 8. člen Odloka), kar pa se po 2. odstavku 8. člena obravnava na podlagi posebne vloge. V spornem primeru po podatkih spisa ne gre za takšno izjemno soglasje, zato v tožbi zatrjevana kršitev določb ZUP po presoji sodišča ni podana.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek v sporni upravni stvari pravilen in da je odločba materialno zakonita, je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list, št. 50/97 in 70/00).