Administrative court dismisses free legal aid claim for administrative license renewal not covered by Act on Free Legal Aid.

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

[JEDRO]

Na podlagi takšnih podatkov je tožena stranka zaključila, da tožnik želi dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnem postopku po določilih ZUP pred Upravno enoto A. Tožnik tega dejanskega stanja v tožbi ne izpodbija, ne navaja tudi ničesar nasprotnega oz. v zvezi z dejanskim stanjem tudi ničesar ne pojasnjuje. Tako se brezplačna pravna pomoč po določilih ZBPP lahko odobri le za zadeve, ki so predmet sodnega postopka. Tožnik pa želi brezplačno pravno pomoč v zvezi z zamenjavo vozniškega dovoljenja, ki poteka pred upravnim organom in po določilih ZUP, kar pomeni, da ne gre za sodni postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da se mora oglasiti na Upravni enoti A zaradi zamenjave tujega vozniškega dovoljenja. Prošnji je tožnik priložil odločbo Centra za socialno delo A, vabilo Upravne enote A in sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. ... in izjavo tožnika za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine. Tožena stranka v svoji obrazložitvi navaja, da je podlaga za dodelitev brezplačne pravne pomoči 7. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se lahko odobri brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Prav tako se brezplačna pravna pomoč odobri tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali arbitraže ni urejena pravica do brezplačne pravne pomoči oz. če posameznik po pravilih o brezplačni pravni pomoči do nje ni upravičen. Nadalje navaja, da je Upravno sodišče RS ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo odločbo Ministrstva za notranje zadeve in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (s sodbo opr. št. U .... z dne ....), da organ prve stopnje ponovno odloči o tožnikovi prošnji za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja. Tožnik tako prosi za brezplačno pravno pomoč v upravni zadevi, ki poteka po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04, v nadaljevanju ZUP) in tako ne gre za uresničevanje pravice do sodnega varstva. Tožnik zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker jo uveljavlja za zadevo, ki ne sodi v sodno pristojnost. Tožena stranka je odločila na podlagi 2. točke 2. odstavka 37. člena ZBPP.

Tožnik v tožbi navaja, da se sklicuje na 1. in 3. odstavek 1. člena ter na 2. člen ZBPP, hkrati tudi na 7. člen tega zakona. Nasprotuje razlagi, da ne gre za sodni, ampak za upravni spor in sprašuje, ali gre za upravni spor oz. pravno dejanje in zadevo, ali ne, navaja, da je brezposeln in redno prijavljen na ZZRS in se sprašuje, ali to ne zadostuje za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Pričakuje ugodno rešitev ter da se mu dodeli odvetnik, ki bo znal dokazati krivico, ki se tožniku dogaja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

Državni pravobranilec je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 30. 3. 2005 navedel, da želi zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja in ima vabilo upravne enote za 12. 4. 2005. Prav tako dodaja, da je bila zadeva že pred sodiščem in prilaga sodbo Upravnega sodišča RS in zdaj je prejel vabilo na upravno enoto. Na podlagi takšnih podatkov je tožena stranka zaključila, da tožnik želi dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnem postopku po določilih ZUP pred Upravno enoto A. Tožnik tega dejanskega stanja v tožbi ne izpodbija, ne navaja tudi ničesar nasprotnega oz. v zvezi z dejanskim stanjem tudi ničesar ne pojasnjuje.

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga tožnik s tožbo ne izpodbija in ne navaja ničesar drugega v zvezi s tem, je tožena stranka pravilno uporabila določilo 7. člena ZBPP in je tako njena odločitev pravilna in zakonita. Kot je že navedla tožena stranka, se brezplačna pravna pomoč po ZBPP odobri le za zadeve pred sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov. Tako se brezplačna pravna pomoč po določilih ZBPP lahko odobri le za zadeve, ki so predmet sodnega postopka. Tožnik pa želi brezplačno pravno pomoč v zvezi z zamenjavo vozniškega dovoljenja, ki poteka pred upravnim organom in po določilih ZUP, kar pomeni, da ne gre za sodni postopek. Prav zaradi tega se tožniku ne more odobriti brezplačna pravna pomoč po določilih ZBPP.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1.odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS,št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K 2. točki izreka:

Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, RS 14/91 in nadaljnji). Sodišče je štelo, da tožnik tudi smiselno predlaga oprostitev plačila sodnih taks, ker je v tožbi navedel, da je brezposeln od leta 2001 naprej. Iz upravnega spisa pa izhaja, da prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo A. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik brez zaposlitve od leta 2001 in da prejema denarno socialno pomoč, je sodišče zaključilo, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.