Supreme Court allows appeal against dismissal of inheritance claim due to court's failure to assist plaintiff in amending incomplete complaint.

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

[JEDRO]

Sklep, s katerim sodišče nalaga tožniku dopolnitev in popravo sodbe, ki ni prilagojen konkretnemu stanju zadeve, ni v skladu z določbo 1. odstavka 109. člena ZPP, po kateri mora sodišče stranko poučiti in ji pomagati pri popravi nepopolne vloge.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z dne 29.7.1997. Pred tem je tožniku naložilo, da to tožbo popravi in dopolni, česar pa tožnik ni storil.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje. Štelo je, da je sodišče prve stopnje izčrpalo svoje dolžnosti glede pomoči stranki. Ni dolžnost sodišča, da stranko povabi na sodišče, ampak je to le možnost, ki jo sodišče uporabi v posebnih primerih. Tožnik ni upošteval navodil sodišča, ki je tožbo pravilno zavrglo.

Proti temu sklepu vlaga tožnik revizijo. Meni, da sta sodišči ravnali preveč rutinsko. S tem smiselno uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sklicuje se na svojo dedno pravico po babici M. Z. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo pristojnemu sodišču v nadaljnji postopek.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP). Toženim strankam ni mogla biti vročena, ker tožnik ni navedel njihovega naslova.

Revizija je utemeljena.

Če je vloga nerazumljiva ali nepopolna, sodišče pouči vložnika in mu pomaga vlogo popraviti (prvi odstavek 109. člena Zakona o pravdnem postopku Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90, ki se na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije Ur. l. RS št. 1/91 v času odločanja o zavrženju tožbe z dne 29.7.1997 še uporablja). V ta namen povabi vložnika na sodišče ali mu vrne vlogo v popravek. Poudarek v tej določbi je v pomoči sodišča stranki.

V obravnavani zadevi je tožba res nepopolna. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZPP tožniku naložilo dopolnitev tožbe, vendar sklep o tem z dne 30.9.1997 ni prilagojen konkretnemu stanju zadeve. Sklep našteva potrebne elemente tožbe in pri tem ostaja na abstraktni ravni. Nalaga določitev vrednosti spornega predmeta, ki je v tožbi že navedena. Ne izhaja iz vsebine tožnikove vloge. Iz te pa je razvidno, da zahteva dedni delež po pok. M. Z.. Gre za zahtevek, ki je vezan na rok. Sodišče bi moralo upoštevati tožnikovo očitno pravno neukost, zlasti glede na sorazmerno zapleten pravni položaj, ki pravno neizobraženi stranki skoraj ne daje možnosti oblikovanja pravilnega tožbenega zahtevka. Sklep, s katerim je sodišče tožniku naložilo dopolnitev tožbe, tožniku ni v pomoč in ga tožnik tudi ni razumel tako. Zato se je z vlogo z dne 8.10.1997 nanj odzval neustrezno. Je pa iz te vloge vendarle razvidno, da se sklicuje na svojo pravno nevednost in slabe premoženjske razmere, ki mu ne omogočajo pomoči odvetnika. Pri takem stanju stvari in ko je tožnikova tožba sicer nepopolna, a je razumljiva, sodišče ni izpolnilo svoje naloge, da tožnika pouči in mu pomaga (1. odstavek 109. člena ZPP).

Glede na navedeno sta sodišči prve in druge stopnje napačno uporabili določbo 109. člena ZPP, kar je imelo za posledico preuranjeno zavrženje tožbe. Gre za bistveno kršitev po 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 109. členom ZPP, kar pomeni revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in odločilo po prvem odstavku 394. člena ZPP.

Tožniku pa je treba pojasniti, da je njegovo sodelovanje s sodiščem v njegovo korist in da so očitki o totalitarnosti, absolutnem monopolu nad resnico, birokratski špekulaciji in podobno povsem odveč in neumestni. Nujno je, da stranke spoštujejo določbe Zakona o pravdnem postopku, saj sicer postopka ni mogoče izpeljati. Sodišče ima pravico in dolžnost to od strank zahtevati. Žalitve sodišča so kaznive.

Tožnik bo moral napotke sodišča upoštevati, pri čemer so določbe novega Zakona o pravdnem postopku, po katerem bo tekel nadaljnji postopek, strožje od dosedanjih.