Administrative court dismisses interim relief request due to failure to prove prior administrative objection.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court rejected the plaintiff's request for an interim order to delay payment enforcement. The plaintiff filed a lawsuit against the Ministry of Finance but failed to demonstrate that they had previously lodged an objection with the competent enforcement organ within the statutory period. The court ruled that this procedural prerequisite is mandatory under the Administrative Dispute Resolution Act, and without proof of the prior objection, the request was deemed untimely and inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS), 1. odstavek 69. člen; 2. odstavek 30. člen; 3. odstavek 30. člen; 1. odstavek 34. člen: An interim order for suspension of enforcement may only be granted if the applicant has first lodged an objection with the competent administrative organ, and failure to prove this procedural prerequisite renders the request inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.
[JEDRO]
Po določbi 1. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) je mogoče začasno odredbo za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta od sodišča zahtevati v primeru, če izvršitve akta na zahtevo tožnika ne odloži pristojni organ, določen v 2. odstavku 30. člena ZUS. To pomeni, da je zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta vložena v zvezi z (že) vloženo tožbo v upravnem sporu pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, to je pri organu, ki je pristojen za izvršbo izpodbijanega akta ter brezuspešen potek sedemdnevnega roka za odločitev o tej zahtevi (3. odstavek istega člena), procesna predpostavka za vložitev zahteve za začasno odredbo pri sodišču.
V obravnavanem primeru tožeča stranka izpolnitve te procesne predpostavke niti ne zatrjuje, niti ne izkazuje, niti ni iz tožbi oziroma predlogu za izdajo začasne odredbe priloženih listin razvidno, da je podana, zato je bilo treba predlog za izdajo začasne odredbe zavreči ob smiselni uporabi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS kot preuranjen.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je dne 7. 12. 2004 vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za finance Republike Slovenije, št. 499-30-382/2004 z dne 6. 10. 2004. V tožbi sodišču "iz previdnosti" predlaga, "da izda odlog plačila do rešitve tožbe". Vlogo je dne 22. 12. 2004 dopolnila in predlagala, da sodišče "izda odlog plačila do rešitve tožbe oziroma predlog za izdajo začasne odredbe."
Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo iz naslednjih razlogov:
Po določbi 1. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) je mogoče začasno odredbo za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta od sodišča zahtevati v primeru, če izvršitve akta na zahtevo tožnika ne odloži pristojni organ, določen v 2. odstavku 30. člena ZUS. To pomeni, da je zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta vložena v zvezi z (že) vloženo tožbo v upravnem sporu pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, to je pri organu, ki je pristojen za izvršbo izpodbijanega akta ter brezuspešen potek sedemdnevnega roka za odločitev o tej zahtevi (3. odstavek istega člena), procesna predpostavka za vložitev zahteve za začasno odredbo pri sodišču.
V obravnavanem primeru tožeča stranka izpolnitve te procesne predpostavke niti ne zatrjuje, niti ne izkazuje, niti ni iz tožbi oziroma predlogu za izdajo začasne odredbe priloženih listin razvidno, da je podana, zato je bilo treba predlog za izdajo začasne odredbe zavreči ob smiselni uporabi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS kot preuranjen.