Appeal dismissed; appellate court bound by lower courts' factual findings on contract price under ZPP and ZOR.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against the second-instance judgment, which upheld the first-instance court's award of the remaining 40,000 DEM contract price. The defendant argued that the actual purchase price was only 50,000 DEM based on the written contract, claiming witness testimony was false. The court ruled that the appellate court is bound by the factual findings of the lower courts regarding the 80,000 DEM price, as the law does not allow re-evaluation of facts in appeals.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 385. člena ZPP; prvi odstavek 454. člena ZOR: In an appeal, the higher court is bound by the factual findings of the lower courts and cannot re-evaluate evidence to contradict established facts, even if the written contract differs from the proven oral agreement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Ker sta se toženca s prodajno pogodbo zavezala tožnikom plačati 80.000 DEM kupnine v tolarski vrednosti, je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku za plačilo še dolžnih 40.000 DEM v tolarski vrednosti skladna z materialnopravno določbo prvega odstavka 454. člena ZOR, saj sta toženca dolžna v celoti izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo skrčenemu tožbenemu zahtevku in tožencema naložilo, da morata nerazdelno plačati tožnikom tolarsko vrednost 40.000 DEM z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo devizne hranilne vloge v DEM na vpogled pri B. C.
d.d., in sicer od posameznih zneskov od različnih datumov zapadlosti, vse po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.
Drugotoženkino pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Drugotoženka v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje smiselno predlaga spremembo izpodbijane sodbe. Ponavlja svoje pritožbene trditve, da so priče lagale, da se ji je zgodila krivica, da izvedeni dokazi s pričami ne veljajo, zato naj tožniki s pismenimi dokazi izkažejo tisto, kar trdijo. Kupnina je znašala le 50.000 DEM, kot izhaja iz pogodbe. Zato naj se odloči v skladu z zakonom.
Revizija je bila vročena tožnikom, ki nanjo niso odgovorili in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).
Revizija ni utemeljena.
V revizijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati, da naj bi bilo v postopku pred nižjima sodiščema zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. To jasno izhaja iz določbe tretjega odstavka 385. člena ZPP. Kolikšna kupnina je bila dejansko dogovorjena med pravdnima strankama za prodano nepremičnino, je vprašanje dejanske narave. Obe nižji sodišči sta na podlagi skladne izpovedi več prič in posredno tudi podatkov cenilnega zapisnika o vrednosti nepremičnine, ki ga je naročila toženka, ugotovili, da je znašala višina dogovorjene kupnine 80.000 DEM in ne samo 50.000 DEM, kot je navedeno v pisni pogodbi. Prav to dejansko ugotovitev nižjih sodišč skuša toženka izpodbiti s trditvami o neresničnih izjavah prič. Zato revizijsko sodišče teh toženkinih trditev ne more obravnavati. Le v pojasnilo toženki revizijsko sodišče dodaja, da je zmotno njeno stališče, da velja pismeni dokaz več od izpovedi priče. V našem pravu velja načelo proste presoje dokazov, ki je uzakonjeno v 8. členu ZPP in ki med drugim pomeni, da se pravno pomembna dejstva lahko dokazujejo s katerimikoli dokazili. ZPP ne pozna vrstnega reda dokazov in tudi ne vrednostne stopnje posameznih dokazov. Zato se lahko na primer s pričami dokazuje, da je bila dejansko dogovorjena kupnina višja od pisno zapisane. Prav to pa je tožnikom v tej pravdni zadevi uspelo dokazati. Zaradi prej omenjene določbe tretjega odstavka 385. člena ZPP je na to dejansko ugotovitev obeh nižjih sodišč vezano tudi revizijsko sodišče.
Ker sta se toženca s prodajno pogodbo zavezala tožnikom plačati 80.000 DEM kupnine v tolarski vrednosti, je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku za plačilo še dolžnih 40.000 DEM v tolarski vrednosti skladna z materialnopravno določbo prvega odstavka 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ul. SFRJ št. 29/78, 39/85, 57/89), saj sta toženca dolžna v celoti izpolniti svojo pogodbeno obveznost. Sodišče druge stopnje je skladno z isto določbo materialnopravno pravilno zavrnilo drugotoženkino pritožbo.
Revizijsko sodišče je opravilo tudi uradni preizkus izpodbijane sodbe glede po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in ugotovilo, da do takih procesnih kršitev v postopku pred nižjima sodiščema ni prišlo. Zato je moralo drugotoženkino revizijo na podlagi 393. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno.