Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 389/98 ECLI:SI:VSRS:1999:II.IPS.389.98 AI generated

Appeal dismissed because the disputed amount in Tolar did not exceed the statutory threshold for review under ZPP Art. 382.

Case Number Sklep II Ips 389/98
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court rejected the appeal filed by the defendant against the first-instance judgment ordering payment of 3,580 Tolar. The plaintiff had previously sought a larger sum, but the court only partially granted the claim for the specific Tolar amount. The appellate court determined that the value of this specific disputed sum did not exceed the monetary threshold required to permit a review under Article 382 of the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

Art. 382 ZPP; Art. 392 ZPP: A review is inadmissible if the value of the disputed part of the final judgment does not exceed the amount prescribed in Article 382 of the Code of Civil Procedure.

Keywords

AI generated
Code of Civil Procedure review threshold Tolar currency monetary value inadmissible appeal statutory limit partial judgment

Cited Legislation

AI generated
Art. 382 ZPP
Art. 392 ZPP
Art. 103(2) ZZZDR
Art. 111 ZZZDR
Art. 9 Zakona o valorizaciji denarnih kazni
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Tolarska protivrednost za 3.580 ATS na dan 16.5.1997 ni presegala v 382. členu ZPP navedenega zneska, zato revizija ni dovoljena (392. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji mora tožena stranka plačati 439,59 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.6.1988 in 19.955 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.6.1992. Delno pa je ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku in odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 3.580 ATS v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, obračunani na dan plačila. Kar je zahtevala tožeča stranka s podrejenim tožbenim zahtevkom več (plačilo obresti od 3.580 ATS za čas od 27.6.1988 in od zneska 19.955 SIT za čas od 11.6.1992), je zavrnilo, glede stroškov postopka pa odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 44.537 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.6.1997 dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke proti zavrnilnemu delu prvostopne odločbe delno ugodilo in izrek o stroških postopka tako spremenilo, da je toženi stranki naložilo v plačilo stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 101.521 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.6.1997 dalje do plačila. V ostalem je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

Pritožbo tožene stranke proti obsodilnemu delu prvostopne sodbe je sodišče druge stopnje v celoti zavrnilo, glede stroškov pritožbenega postopka pa odločilo, da trpi vsaka pravdna stranka svoje.

Proti pravnomočnemu obsodilnemu delu sodbe (plačilo zneska 3.580 ATS v tolarski protivrednosti, obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila) je vložila pravočasno revizijo tožena stranka in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Nepravilen je zaključek obeh sodišč, da je škodo povzročil sicer za razsojanje zmožen mladoletnik, ki pa škode ne more povrniti, zaradi česar razlogi pravičnosti narekujejo, da jo povrnejo starši. Mladoletni sin tožene stranke ima premoženje, kar je tožena stranka tudi dokazala. Sklicevanje sodišča na določbo drugega odstavka 103. člena ZZZDR in na 111. člen istega zakona je pravno zmotno. Sodišči prve in druge stopnje tudi nista upoštevali ustavnih pravic do enakosti pred zakonom in do poštenega sojenja.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP, tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

V postopku, ki se je začel v letu 1988, je tožeča stranka tožbeni zahtevek večkrat spremenila. Primarni in podrejeni tožbeni zahtevek je nazadnje vrednostno opredelila s pripravljalnim spisom z dne 16.5.1997.

Primarni tožbeni zahtevek na plačilo 439,59 in 19.955 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi je bil v celoti zavrnjen in ni predmet revizije.

Podrejenemu zahtevku, ki ga je tožeča stranka v pripravljalnem spisu z dne 16.5.1997 (list. št. 148 pravdnega spisa) opredelila na plačilo tolarske protivrednosti za 3.580 ATS z zamudnimi obrestmi, ki se plačujejo za vloge v ATS na vpogled in na plačilo 19.955 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.6.1992 dalje, pa je bilo delno ugodeno in sicer le gleda plačila tolarske protivrednosti za 3.580 ATS, obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

Pritožba in revizija tožene stranke se tedaj nanašata le na plačilo zneska 3.580 ATS v tolarski protivrednosti, obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

Po določbah ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega znesek, ki je določen v 382. členu ZPP.

Tolarska protivrednost za 3.580 ATS na dan 16.5.1997 ni presegala v 382. členu ZPP nevedenega zneska. Ta je na dan 16.5.1997 znašal 80.000 SIT (9. člen Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS, opr. št. 55/92), tolarska protivrednost za 3.580 ATS pa le 64.540 SIT, kar je v pripravljalnem spisu tožeče stranke z dne 16.5.1997 tudi izrecno navedeno.

Po povedanem se je pokazalo, da revizija tožene stranke ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).