Administrative court dismisses correction of legal error via clerical amendment clause under ZUP.

Tožbi se ugodi. Sklep Vlade Republike Slovenije št. ... z dne 6. 8. 2002 (sklep o popravi pomote) se odpravi in se zadeva vrne tožni stranki v ponoven postopek.

[JEDRO]

Napačne uporabe prava ni mogoče sanirati s sklepom o popravi pomote v odločbi po 223. členu ZUP. Popravljanje napake tehnične narave pomeni, da se je upravni organ zmotil pri zapisovanju svoje volje oz. svojih ugotovitev, katere je napačno zapisal drugače, kot je nameraval. V obravnavanem primeru pa organ pri izračunu višine priznane odškodnine za škodo po suši ni upošteval materialnega predpisa.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se odločba št. ... z dne 11. 7. 2002, popravi tako, da se znesek državne pomoči, ki je naveden v 1. točki navedene (popravljene) odločbe pravilno glasi 222.249,78 SIT.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da sme organ, ki je izdal odločbo na podlagi 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00- ZUP), vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. V obravnavanem primeru je prišlo do napake pri izračunu državne pomoči pri spreminjanju izračuna verificiranih stopenj po novi metodologiji predpisani z Navodilom za vsebino in obliko vloge za dodelitev sredstev državne pomoči nosilcem kmetijskega gospodarstva, za določitev geografsko zaokroženih območij glede sposobnosti zadrževanja vode in primanjkljaja padavin in za izračun (Ur.list RS, št. 50/02, 3/04- v nadaljevanju "Navodilo"). Navodilo namreč v 12. členu spreminja izračun skupne verificirane stopnje poškodovanosti v primeru, ko posamezna kultura nastopa v več ujmah in sicer predpisuje zmanjšanje stopnje poškodovanosti za sorazmerni del glede na poškodovanost v predhodnih ujmah. V samem izračunu, v konkretni zadevi, pa pomotoma ni bilo upoštevano ustrezno zmanjšanje pri vlogah, kjer gre za kombinacijo ujm pozeba in suša tako, da je izračun napačen in sicer namesto (napačnih) 3111.464,04 SIT glasi 222.249,78 SIT. S tem sklepom se tako odpravlja storjena pomota tehničnega značaja, kot sledi iz izpodbijanemu sklepu priloženega izračuna po metodologiji, navedeni v obrazložiti popravljene odločbe.

Tožnik v tožbi navaja, da je kot nosilec kmetijskega gospodarstva z odločbo z dne 11. 7. 2002 postal upravičenec do sredstev denarne pomoči za odpravo posledic zmanjšanja pridelave kmetijskih rastlin nastalih zaradi suše in pozebe v višini 311.464,04 SIT. Po že pravnomočni in dokončni odločbi pa je tožnik prejel dodatni izpodbijani sklep o popravi pomote, ki pa tožniku priznava le 222.249,78 SIT denarne pomoči. Iz obrazložitvi izpodbijanega sklepa izhaja, da je do odstopanja izračuna v višini 89.214,26 SIT prišlo zaradi naknadno sprejetega predpisa - Navodila. Tožnik meni, da tožena stranka navedenega Navodila ni upravičena upoštevati pri njegovih denarnih prejemkih denarne pomoči, ker je tožnik svojo vlogo oddal že pred uveljavitvijo Navodila, torej pred dnem 7. 6. 2002. Poleg tega pa je prvotna odločba z dne 11. 7. 2002, s katero je bilo tožniku odmerjeno nadomestilo za odpravo posledic zmanjšanja pridelave rastlin zaradi suše v višini 311.464,04 SIT, postala dokončna in tudi pravnomočna že pred izdajo spornega sklepa, zato je tožena stranka s tem sklepom ni bila upravičena popraviti tako, da mu je zmanjšala že pravnomočno odmerjen znesek. Odločba je namreč s pravnomočnostjo postala že tudi izvršljiva. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep v celoti odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja, da je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo svoje udeležbe v tem postopku.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporen sklep o popravi pomote v odločbi, s katerim je tožena stranka popravila oz. znižala znesek dodeljene pomoči tožniku zaradi posledic suše in ozebe iz prvotno ugotovljene in izračunane višine 311.464,04 SIT na manjšo višino (pravilno izračunano) 222.249,78 SIT; s tem se je tožniku že dodeljena denarna pomoč znižala za 89.214,26 SIT.

Res je, da 223. člen ZUP omogoča popravek odločbe v primeru pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. Vendar pa se to zakonsko pooblastilo za popravljanje pomot v odločbi nanaša le na pisne, računske in druge očitne pomote tehnične narave, torej le na dejanske, ne pa tudi na pravne pomote. Pri tehnični pomoti gre za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja ničesar novega in se tudi ne dopolnjuje odločba; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje. Zato tudi pravnomočne upravne odločbe, ki je bila izdana s kršitvijo procesnih ali materialnih zakonskih določb, ni mogoče spremeniti z uporabo instituta popravljanja pomot v odločbi.

V obravnavanem primeru je prišlo do napake zaradi neupoštevanja določbe 2. odst. 12. člena Navodila, ki določa način določitve verificirane povprečne stopnje poškodovanosti kmetijskih rastlin v izračunu višine potrjene škode v primeru, če gre za poškodovanost kmetijskih rastlin zaradi ozebe ali neurja s točo ter kasneje zaradi suše v letu 2001 in sicer tako, da je v primeru nastopa dveh škod v istem letu verificirana povprečna stopnja poškodovanosti določena nekoliko nižje kot v primeru vsake posamezne škode (ne gre za vsoto obeh škod).

V obravnavanem primeru torej očitno ne gre za popravljanje napake tehnične narave, kar bi moralo pomeniti, da se je upravni organ zmotil pri zapisovanju svoje volje oz. svojih ugotovitev (katere je napačno zapisal drugače, kot je nameraval), ampak gre za to, da pri izračunu ni upošteval materialnega predpisa, konkretno na 2. odst. 12. člena Navodila. Gre torej za napačno uporabo prava, te napačne uporabe prava pa v obravnavanem primeru, kot tudi sicer, ni mogoče sanirati s sklepom o popravi pomote v odločbi po 223. členu ZUP.

Tožbeni ugovor, da tožena stranka v obravnavanem primeru ni bila upravičena uporabiti določb Navodila zato, ker je bilo izdano po vložitvi tožnikove vloge, je sicer neutemeljen, kajti relevantno je stanje navodila v času, ko je bila izdana odločba.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker v postopku za izdajo upravnega akta zakon ni bil pravilno uporabljen, zato ji je ugodilo na podlagi 4. točke 1. odt. 60. člena ZUS.