Administrative court dismisses appeal for silence when defendant has not yet decided on the complaint.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit filed for the defendant's silence regarding a prior complaint. The plaintiff argued that the defendant failed to decide on her appeal within the statutory timeframe, yet she had previously requested a decision on the appeal within seven days from the defendant. The court ruled that since the defendant had not yet rendered a decision on the appeal at the time of the lawsuit, the legal conditions for filing an action based on silence were not met.
Legislator headnote
AI generatedZUS 26. člen; ZUS 34. člen 1. odst. 2. točka: An administrative lawsuit for silence is inadmissible if the defendant has not yet made a decision on the underlying appeal, as the statutory prerequisite of the defendant's silence is not fulfilled.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
Ker tožeča stranka poziva za izdajo odločbe o pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh ni vložila pri toženi stranki, kjer bi morala urgirati odločitev o pritožbi. Tožena stranka ob vložitvi tožbe še ni bila v molku in tako pogoji za vložitev tožbe zaradi molka pri toženi stranki niso bili izpolnjeni.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je dne 18. 7. 2003 vložila tožbo zaradi molka tožene stranke, ker ni odločila o njeni pritožbi zaradi molka organa prve stopnje. V tožbi navaja, da je pri prvostopnem organu dne 27. 10. 2001 vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti odločbe-poročila MNOO, oddelka za upravo narodne imovine za okrožno mesto A, št. z dne 10. 11. 1945. Ker prvostopni organ ni odločil o njeni zahtevi, je dne 11. 4. 2002 vložila pritožbo zaradi molka organa prve stopnje. Ker tudi tožena stranka ni odločila o njeni pritožbi, je dne 13. 9. 2002 vložila zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh. Te tožbene navedbe je podprla s kopijami zahteve za ugotovitev ničnosti z dne 27. 10. 2001, pritožbe zaradi molka organa z dne 10. 4. 2002 in zahteve za izdajo odločbe z dne 12. 9. 2002. Do vložitve tožbe tožena stranka o njeni pritožbi ni odločila. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in samo odloči o stvari tako, da poročilo MNOO, oddelka za upravo narodne imovine za okrožno mesto A, opr. št. z dne 10. 11. 1945, izreče za nično.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ji prvostopni organ ni vročil pritožbe tožeče stranke zaradi molka prvostopnega organa in zato o njej ni mogla odločiti oziroma pozvati prvostopni organ, da odloči o strankini zahtevi.
Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:
Tožeča stranka je sprožila upravni spor po 26. členu zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ki v četrtem odstavku določa, da ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, če organ prve stopnje, zoper katerega je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku; če pa organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, z zakonom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, pa sme sprožiti upravni spor (drugi in četrti odstavek).
Po presoji sodišča je tožeča stranka preuranjeno vložila tožbo, saj niso izpolnjeni pogoji za molk iz navedene zakonske določbe. Iz odgovora tožene stranke, da ji prvostopni organ ni vročil pritožbe tožeče stranke, sodišče sicer ugotavlja, da takšno poslovanje prvostopnega organa ni v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku (239. člen ZUP). Ker pa tudi tožeča stranka poziva za izdajo odločbe o pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh ni vložila pri toženi stranki, kjer bi morala urgirati odločitev o pritožbi, kar niti ne zatrjuje, iz listin, ki jih je priložila tožbi, pa izhaja, da je to zahtevo vložila pri prvostopnem organu, tožena stranka ob vložitvi tožbe še ni bila v molku in tako pogoji za vložitev tožbe zaradi molka pri toženi stranki niso bili izpolnjeni.
Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.