Administrative court dismisses claim for refund due to tax authority's failure to decide on appeal within legal time limits.

Tožbi se ugodi. Toženi stranki Davčni upravi RS, Glavnemu uradu se naloži, da v roku 60 dni od pravnomočnosti te sodbe odloči o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada A z dne 18. 4. 1997.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

[JEDRO]

Iz predloženih listin izhaja, da je tožnik pritožbo vložil dne 25.4.1997 in da tožena stranka o tožnikovi pritožbi ni odločila v zakonskem roku in niti na nadaljnji tožnikov poziv, v katerem je zahteval izdajo odločbe o pritožbi. Glede na navedeno je tožba zaradi molka organa upravičena. V primeru, da je tožba zaradi molka organa upravičena, ji sodišče na podlagi 1. odstavka 65. člena ZUS ugodi in pod pogoji iz 1. oz. 5. odstavka 61. člena ZUS samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. V obravnavnem primeru pogoji iz 1. odstavka 61. člena ZUS niso izpolnjeni, saj podatki spisa ne dajejo podlage za odločitev, vseh za odločitev relevantnih dejstev, pa sodišče samo, na glavni obravnavani, tudi ne bi moglo ugotoviti. Glede na navedeno je sodišče odločilo, da mora o tožnikovi pritožbi odločiti tožena stranka, in sicer v 60 dneh od pravnomočnosti te sodbe, kar je po oceni sodišča primeren rok, upoštevaje pri tem zakonski rok za odločitev o pritožbi ter težavnost zadeve.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je dne 21. 2. 2002 vložil tožbo, v kateri navaja, da je zoper odločbo Davčne uprave RS, Davčni urad A z dne 18. 4. 1997 vložil pritožbo po pooblaščenem odvetniku dne 25. 4. 1997. Nadalje navaja, da so davčni inšpektorji pri njem, kot samostojnemu podjetniku posamezniku konec leta 1996 opravili pregled poslovanja in mu dne 2. 12. 1996 vročili zapisnik o inšpekcijskem pregledu. V odločbi o odmeri prometnega davka za leto 1995 je nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kršeno je procesno in materialno pravo, zato je tožnik vložil pritožbo, vendar odgovora na pritožbo ni prejel. Vse svoje obveznosti iz naslova plačila prometnega davka je poravnal. Zaradi molka tožene stranke je dne 17. 9. 2001 poslal poizvedbo o vloženi pritožbi. Kljub opozorilu v navedeni poizvedbi s strani tožene stranke ni prejel nobenega odgovora, zato je dne 10. 12. 2001 od tožene stranke ponovno zahteval pisni odgovor z zvezi s pritožbo. Obstaja izredno velika verjetnost, da bi bila na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pri odmeri davka iz dejavnosti za leto 1995 in s tem posledično tudi pri odmeri dohodnine za leto 1995 ter odmeri prometnega davka za leto 1995, davčna obveznost tožnika bistveno manjša od že poravnanega dolga. Na podlagi navedenega tožnik sodišču predlaga, da odločbo o odmeri prometnega davka za leto 1995 z dne 18. 4. 1997 odpravi in toženi stranki naloži povrnitev preveč plačanega prometnega davka za leto 1995 s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva plačila, to je od 24. 4. 1997 do dneva vračila, ter povrnitev vseh stroškov postopka.

Sodišče je v skladu s 4. odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) dne 6. 3. 2002 od tožene stranke zahtevalo, naj pošlje spise v zadevi ter sporoči razlog, zakaj še ni odločeno, z opozorilom, da bo po preteku roka za predložitev spisov in odgovora, sodišče odločilo o stvari. Tožena stranka je poziv prejela dne 11. 3. 2002, vendar nanj ni odgovorila. Sodišče je nato 16. 8. 2002 toženi stranki poslalo urgenco, ki jo je tožena stranka prejela istega dne ter ponovno zahtevalo spise z zadevi, vendar se tožena stranka tudi na urgenco ni odzvala.

Državno pravobranilstvo RS je kot zastopnik javnega interesa udeležbo v postopku prijavilo z vlogo z dne 14. 3. 2002.

Tožba je utemeljena.

Po 1. odstavku 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, v nadaljevanju ZUP/86), ki ga je glede na čas odločanja na prvi stopnji v obravnavani zadevi bilo treba uporabiti, mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki brž ko je to mogoče, vendar najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je bila pritožba izročena. Po 2. odstavku 26. člena ZUS lahko stranka sproži upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če drugostopni organ v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Iz predloženih listin izhaja, da je tožnik pritožbo vložil dne 25.4.1997 in da tožena stranka o tožnikovi pritožbi ni odločila v zakonskem roku in niti na nadaljnji tožnikov poziv z dne 14. 9. 2001 in 4. 12. 2001 v kateri je zahteval izdajo odločbe o pritožbi v nadaljnjih osmih dneh. Glede na navedeno je tožba zaradi molka organa, ki je bila vložena dne 21. 2. 2002, upravičena.

V primeru, da je tožba zaradi molka organa upravičena, ji sodišče na podlagi 1. odstavka 65. člena ZUS ugodi in pod pogoji iz 1. oz. 5. odstavka 61. člena ZUS samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. V obravnavnem primeru pogoji iz 1. odstavka 61. člena ZUS niso izpolnjeni, saj podatki spisa ne dajejo podlage za odločitev, vseh za odločitev relevantnih dejstev, pa sodišče samo, na glavni obravnavani, tudi ne bi moglo ugotoviti. Glede na navedeno je sodišče odločilo, da mora o tožnikovi pritožbi odločiti tožena stranka, in sicer v 60 dneh od pravnomočnosti te sodbe, kar je po oceni sodišča primeren rok, upoštevaje pri tem zakonski rok za odločitev o pritožbi ter težavnost zadeve.

Ker gre v obravnavanem upravnem sporu le za presojo zakonitosti postopanja tožene stranke, glede na določbo 3. odstavka 23. člena ZUS vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je tožeča stranka s tožbo uspela, pa lahko po določbah Zakona o sodnih taksah (Ur.l. SRS št. 30/78, 36/83, 46/86, 34/88, 1/90 in Ur.l. RS št.- 14/91, 38/96, 20/98, 50/98-odl. US in 70/00) zahteva povrnitev plačane sodne takse.