Administrative court dismisses tax authority's seizure order because fines are not taxes and cannot form a consolidated debt list.

Tožbi se ugodi, odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Glavnega urada z dne 6. 9. 2001 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

[JEDRO]

Glede na določbo 2. odstavka 44. člena ZDavP je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov le v primerih, ko dolžnik dolguje za več let oziroma iz različnih naslovov davek. Ker se po določbi 1. člena ZDavP kot davek štejejo obvezne dajatve, v obravnavnem primeru pa ne gre za obvezne dajatve tožnika temveč je nesporno, da se izterjujejo denarne kazni, ki jih niso odmerili davčni organi (odločbi sodnika za prekrške, plačilni nalogi policijskih postaj) po presoji sodišča seznam zaostalih obveznosti v smislu določbe 2. odstavka 44. člena ne more biti podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 6. 9. 2001 kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A z dne 8. 8. 2000, s katerim je bila zoper tožnika uvedena prisilna izterjava neporavnanih denarnih kazni v skupnem znesku 64.000,00 SIT in stroškov izterjave v višini 1.000,00 SIT iz premičnega premoženja dolžnika. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da se po določbi 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 87/97 in 73/98, v nadaljevanju: ZP) plačilni nalog pošlje v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, če se denarna kazen ne izterja takoj na kraju prekrška ali če je tisti, ki je prekršek storil ne plača v določenem roku, pa ni vložil ugovora. Po določbi 256. člena ZP izvrši denarno kazen, izrečeno s pravnomočno odločbo v postopku o prekršku sodnik za prekrške, ki je na prvi stopnji izdal odločbo. Organ, pristojen za postopek o prekršku izterja denarno kazen od posameznika po občinskem organu, pristojnem za družbene prihodke. Po določbi 42. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 7/97, 35/98-odl. US, 82/98, 91/98 in 108/99, v nadaljevanju: ZDavP) uvede davčni organ prisilno izterjavo z izdajo sklepa o prisilni izterjavi, v primeru, če je davčni organ pristojen za izterjavo drugih obveznosti, ki jih niso odmerili davčni organi, pa je po določbi 3. odstavka 44. člena ZDavP izvršilni naslov izvršljiva odločba oziroma plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti. V obravnavanem primeru je sklepu priložen seznam zaostalih obveznosti po stanju na dan 12. 7. 2000, v katerem so navedeni izvršilni naslovi z datumi izvršljivosti ter višina dolga. Iz seznama je razvidno, da se izterjuje povprečnina po odločbi Sodnika za prekrške B št. P-4363/95 in odločbi Sodnika za prekrške A št. P-2060/96. Izterjuje pa se tudi denarne kazni po plačilnih nalogih Policijske postaje A z dne 28. 12. 1998, z dne 19. 1. 1999 in z dne 10. 3. 1999 ter po plačilnem nalogu Postaje mejne policije C z dne 5. 3. 1999. Ker tožnik denarnih kazni ni poravnal v predpisanem roku in ni vložil pravočasnih ugovorov, so izvršilni nalogi postali izvršljivi, izvršljiv plačilni nalog pa predstavlja izvršilni naslov.

Tožeča stranka izpodbija odločitev tožene stranke. Nasprotuje razlogom za izdajo plačilnega naloga. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da se v obravnavanem primeru od tožnika izterjuje več obveznosti in sicer povprečnina po odločbi Sodnika za prekrške B št. P-4363/95 in odločbi Sodnika za prekrške A št. P-2060/96 in denarne kazni po plačilnih nalogih Policijske postaje A št. 3040291, št. 3046885 in št. 3921344 ter po plačilnem nalogu Postaje mejne policije C št. 484474. Po določbi 1. odstavka 44. člena ZDavP je izvršilni naslov po tem zakonu odločba o odmeri davka, davčni obračun ter ugotovitvena odločba o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku, ki ga je bil dolžnik dolžan sam obračunati in plačati oziroma ga je bil kot izplačevalec dolžan obračunati in plačati ob izplačilu dohodkov. Po določbi 2. odstavka istega člena je v primeru, če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih izvršilnih naslovov lahko izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada. Sodišče ugotavlja, da je glede na navedeno določbo 2. odstavka 44. člena ZDavP seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov le v primerih, ko dolžnik dolguje za več let oziroma iz različnih naslovov davek. Ker se po določbi 1. člena ZDavP kot davek štejejo obvezne dajatve, v obravnavanem primeru pa ne gre za obvezne dajatve tožnika temveč je nesporno, da se izterjujejo denarne kazni, ki jih niso odmerili davčni organi (odločbi sodnika za prekrške, plačilni nalogi policijskih postaj) po presoji sodišča seznam zaostalih obveznosti v smislu določbe 2. odstavka 44. člena ne more biti podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi. Ker je izpodbijana odločba v nasprotju z materialnimi predpisi je sodišče po določbi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu z določbo 2. odstavka istega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek in odločanje.