Claim dismissed: Restitution for missed material limitation period is not allowed; only procedural delays permit it.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the plaintiff's appeal against the first instance court's rejection of a claim for restitution and the underlying lawsuit. The plaintiff argued that the court erred by applying material law principles, claiming the delay was caused by the court's failure to provide timely legal aid. The court ruled that Article 77 of the Property Law establishes a material limitation period where rights extinguish automatically upon expiration, and Article 116 of the same law permits restitution only for missed procedural deadlines, not material ones.
Legislator headnote
AI generatedčlen 77 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih; člen 116 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih: Restitution to the previous state is permissible solely for missed procedural time limits, not for missed material limitation periods, as the latter results in the automatic extinction of rights.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče predlagati v primeru zamude roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti, ker gre za prekluzivni rok materialnega prava. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča samo v primeru zamude procesnih rokov.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter tožbo.
Zoper tak sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da je zaradi zamude roka za vložitev tožbe prišlo po krivdi sodišča, ker je tožnik prepozno prejel odločbo o brezplačni pravni pomoči in mu zaradi tega ni moč kratiti njegovih pravic tako, da je stališče prvega sodišča nevzdržno, saj gre za situacijo, ko se pravda vroča v stanje, ki je bilo pred zamudo. Enako to velja za prekluzivne roke, ki imajo za stranke posledice izgube nekih pravic. Napačno je stališče prvega sodišča, da se vrnitev v prejšnje stanje lahko uveljavlja le pri instrukcijskih rokih.
Pritožba ni utemeljena.
Sodno varstvo pred motenjem posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh, od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu, od dneva, ko je nastalo motenje (čl. 77 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Gre za prekluzivni rok materialnega prava. Pri takih rokih preneha pravica ipso iure s potekom časa. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožnik ne izpodbija, da je bila tožba vložena po preteku 30 dnevnega roka, ko je tožnik zvedel za motilno dejanje in storilca tako, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo tožbo. Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje glede tožnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje (člen 116 ZPP) se dovoli le zaradi zamude procesnih rokov, ne pa materialnih rokov. To pomeni, da ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka zamudila rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Razlogi zakaj je tožnik zamudil rok za vložitev tožbe, v ničemer ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je tožnik s pretekom roka izgubil pravico do sodnega varstva.
Ker je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, je bilo pritožbo tožnika zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (člen 365 točka 2 ZPP).