Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba in sklep I Cp 2019/2002 ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CP.2019.2002 AI generated

Insurance contract treated as suretyship; insurer's payment extinguishes principal debtor's liability.

Case Number VSL sodba in sklep I Cp 2019/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal against the first-instance judgment was dismissed, while the appeal against the procedural order was allowed, resulting in the order's revocation and remittal. The plaintiff argued that the insurer's payment of 230,000 SIT did not extinguish the defendant's liability because the settlement amount was arbitrary and the defendant had promised full compensation. The court held that the insurance relationship functions as a suretyship under the Obligations Act, where the insurer's full payment legally releases the principal debtor from further obligations.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR), 997. - 1019. člen; 2. odst. 1002. člen: An insurance contract entered into by an insurer with a third party is legally comparable to a suretyship relationship, and the insurer's full payment of the debt extinguishes the principal debtor's liability.

Keywords

AI generated
insurance contract suretyship relationship obligations act liability extinction settlement payment principal debtor indemnification

Cited Legislation

AI generated
997. - 1019. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih
Razmerje med zavarovalnico in toženo stranko, ki je nastalo s podpisom zavarovalne pogodbe, je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem (997. - 1019. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
2. odst. 1002. čl. ZOR
Porok praviloma odgovarja za izpolnitev cele obveznosti glavnega dolžnika, za katero je prevzel poroštvo (2. odst. 1002. čl. ZOR).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba proti sodbi se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi proti sklepu se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Razmerje med zavarovalnico in toženo stranko, ki je nastalo s podpisom zavarovalne pogodbe, je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem (997. - 1019. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Porok praviloma odgovarja za izpolnitev cele obveznosti glavnega dolžnika, za katero je prevzel poroštvo (2. odst. 1002. čl. ZOR). S tem, ko je zavarovalnica kot porok poravnala dolg tožene stranke, je prenehala tudi odškodninska obveznost glavnega dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine 1.999.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in povrnitev pravdnih strokov. Odločilo je, da mora tožeča stranka plačati toženi stranki 162.000,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2002 do plačila. Sklenilo je še, da se sprememba tožbe ne dopusti.

Proti sodbi in sklepu se je iz vseh protožbenih razlogov pritožila tožeča stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Smiselno predlaga tudi, naj pritožbeno sodišče ugodi pritožbi proti sklepu, ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je bila pribava spisa iz Zavarovalnice Triglav o nespornem dejstvu, da je tožnica podpisala izjavo o odpovedi vsem drugim zahtevam po plačilu 230.000,00 SIT, nepotrebna, saj je s tožbo dokazovala neveljavnost poravnave, ki sta jo pripravila toženec in zavarovalnica. Ne samo pravica, tudi dolžnost sodišča in sodnice je bila, da preizkusi, ali je poravnava pravična, glede na toženčevo obljubo, da bo škodo poravnal sam. Tožnica je znesek 230.000,00 SIT sprejela kot delno plačilo. Sodišče prve stopnje svoje ugotovitve, da tožnici ne pripada odškodnina, ker je podpisala izjavo o odpovedi zahtevkom, ni utemeljilo s prav nobenim dokazom. Toženec v postopku sploh ni bil zaslišan. Iz zaslišanja tožnice in njenih staršev izhaja, da se je toženec zavezal, da bo tožnici plačal polno odškodnino. Če rok plačila in višina odškodnine nista bila točno dogovorjena, to še ne pomeni, da njegova obveznost ne obstaja. Ni jasno, kaj predstavlja znesek 230.000,00 SIT. Sklep, da se sprememba tožbe ne dopusti, je napačen. Sodišče prve stopnje bi moralo tožeči stranki priznati tudi stroške za pooblaščenčeve intelektualne storitve.

Pritožba proti sodbi ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila s sklenitvijo pogodbe o poravnavi z dne 7.2.1996 in plačilom odškodnine 230.200,00 SIT v celoti poravnana terjatev iz škodnega dogodka 12.8.1995, zaradi česar je slednja prosta svoje obveznosti.