Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1944/2002 ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CP.1944.2002 AI generated

Appeal dismissed; default judgment upheld due to failure to submit a valid response to the complaint.

Case Number VSL sklep I Cp 1944/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance default judgment regarding the division of assets from a property sale. The appellant argued financial hardship and health issues, but these factual claims were legally inadmissible under the Civil Procedure Act. The court ruled that the appellant failed to submit a valid response to the complaint within the deadline, thereby forfeiting her right to a contradictory trial and validating the legal presumption of the plaintiff's evidence.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 338. člen (2. odstavek); 350. člen (2. odstavek); 353. člen: A default judgment is valid if the defendant fails to submit a response that complies with procedural requirements, thereby forfeiting the right to a contradictory trial and triggering the legal presumption of the plaintiff's evidence.

Keywords

AI generated
default judgment contradictory trial procedural default legal presumption Civil Procedure Act asset division appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
2nd paragraph of Article 338 of the Civil Procedure Act
Article 350, paragraph 2 of the Civil Procedure Act
Article 353 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zamudna sodba temelji na neudejanjenju toženčeve pravice do kontradiktornega sojenja. Ker pa je treba pravice uresničevati v skladu z zakonom, pomeni vložitev procesno neupoštevnega odgovora na tožbo neuresničenje pravice do kontradiktornosti in s tem položaj, v katerem sodišče izda zamudno sodbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenem zahtevku na ugotovitev, da predstavljajo kupnina od prodanega stanovanja na naslovu L. 81 v znesku 16.950.000,00 SIT, osebni avtomobil Fiat ter oprema stanovanja (pohištvo kuhinje, dnevne sobe in spalnice) skupno premoženje pravdnih strank, njuna deleža na njem pa znašata za vsakega do 1/2. Toženi stranki je sodišče naložilo, naj tožniku izroči 1/2 kupnine, ki jo je prejela ob prodaji stanovanja, da ji dalje plača odškodnino za odtujeno vozilo v znesku 743.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.2.2002 dalje in odškodnino za odtujeno opremo stanovanja v znesku 565.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje.

Zoper sodbo se v laični vlogi pritožuje toženka. V pritožbi navaja, da za odvetnika nima denarja, nato pojasnjuje svoje zdravstveno stanje, ga povezuje z neznosnim skupnim življenjem, opisuje okoliščine nakupa spornega stanovanja ter podaja svoje videnje dejanskega stanja, ki pa po izrecni določbi 2. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku ne morejo biti pravno upošteven pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo ter jih zato pritožbeno sodišče na tem mestu tudi ne bo povzemalo.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je sodišču poslala dopis, v katerem pravi, da na pritožbo ne bo odgovorila, ker je brezpredmetna.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi drugega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je pritožbeni preizkus zamudne sodbe zelo omejen, saj se ta ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Razlog za takšno ureditev je v tem, ker zamudna sodba temelji na neizpodbojni pravni domnevi (praesumptio iuris et de iure), da je dejanska tožbena podlaga resnična. Ta domneva pa je odraz strankine pasivnosti v sicer kontradiktornem postopku. Iz teh razlogov so vse pritožbene navedbe tožene stranke pravno neupoštevne, saj se nanašajo izključno na dejanske okoliščine življenjskega primera.

Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti preizkusilo (drugi odstavek 350. člena ZPP), če ni sodišče prve stopnje morebiti zamudne sodbe izdalo v nasprotju z določbami ZPP, torej predvsem določbe 318. člena ZPP. Ob tem je ugotovilo, da so bili vsi pogoji, ki jih za izdajo zamudne sodbe zahteva navedena določba, izpolnjeni. Ob tem je treba izpostaviti predvsem to, da je tožena stranka v roku za vložitev odgovora na tožbo sicer poslala vlogo, ki se nahaja na l.št 16-18 tega pravdnega spisa, vendar pa te vloge na izrecen poziv sodišča, naj jo popravi tako, da bo ustrezala odgovoru na tožbo, predvsem pa, da naj jo vloži v zadostnem številu izvodov (pogoj za zagotovitev načela kontradiktornosti). Ker tožena stranka tega ni storila, je sodišče po poprejšnjem opozorilu to vlogo zavrglo. Takšna odločitev je pravilna in je postala tudi že pravnomočna, saj se toženka zoper sklep z dne 23.9.2002 (l.št. 26) ni pritožila. Pravna posledica takšnega sklepa pa je, da v tej zadevi ni pravno upoštevnega odgovora na tožbo ali povedano drugače: tožena stranka navzlic izrecnemu opozorilu sodišča, da bo vlogo zavrglo, če je ne bo ustrezno popravila, ni izrabila svoje pravice do kontradiktornega sojenja. S tem pa so bili vzpostavljeni pogoji vzpostavitev domneve o resničnosti trditvenega gradiva v tožbi ter za izdajo zamudne sodbe, kajti toženka je bila v pozivu, naj na tožbo odgovori, tudi izrecno opozorjena, da bo v nasprotnem primeru izdana zamudna sodba.

Ker ob neutemeljeni pritožbi niso podani niti tisti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).