Appeal dismissed; land registry court lacks power to restore property rights without separate restitution proceedings.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odredi se izbris zaznambe vložene pritožbe.

[JEDRO]

Ker odločba kazenskega sodišča o razveljavitvi odločbe kazenskega sodišča o zaplembi premoženja ne vsebuje označbe nepremičnine, na kateri bi se naj vzpostavilo prejšnje stanje, predlagateljica pa ni sprožila postopka pri nepravdnem sodišču po ZIKS, zemljiškoknjižbo sodišče ni moglo dovoliti predlaganega vpisa, s katerim bi se izbrisala lastninska pravica na državo in vzpostavila lastninska pravica na neutemeljeno obsojenega.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor predlagateljice proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta Okrajnega sodišča v Kranju, opr.št. sklepa Dn. št. 1817/2001 z dne 28.2.2002. Menilo je, da na podlagi listine, katero je predložila predlagateljica, to je sklep Ks 414/2000, s katerim je bil ustavljen kazenski postopek zoper obs. Rada Hribarja in razveljavljen predlog, s katerim je bil obsojen na smrt ter razveljavena odločba Okrajnega sodišča v Kranju, opr.št. Zp 16/46 z dne 11.1.1947, ni mogoče doseči ponovnega vpisa lastninske pravice na sedaj pok. R. H.

Proti temu sklepu vlaga predlagateljica pritožbo. Sodišče se je oprlo na ustavno odločbo U-I-249/96, ki v samo zadevo dejansko ne posega. Sodišče ni zavzelo stališča do razveljavitve zaplembene odločbe Okrajnega sodišča v Kranju z dne 11.1.1947. Ta odločba je bila podlaga za zemljiškoknjižno izvedbo odvzema lastninske pravice Radu Hribarju. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sklicuje se na postopek, ki se vodi po pravilih ZIKS, kar v tem primeru ne pride v poštev. Zaplembena odločba je bila s sklepom Ks 414/2000 razveljavljena in sedaj ni več elementa, ki bi preprečeval vknjižbo lastninske pravice na njegovo ime in njegovo korist. Ni podlage za vodenje postopka po 145. čl. ZIK, saj je ta postopek predviden za primere, ko se v kazenskem postopku doseže razveljavitev kazenske sodne odločbe, zaplembena odločba pa ni izgubila svoje pravne veljave. V konkretnem primeru pa je razveljavljena tudi zaplembena odločba ter je premoženje last pok. R. H. z dnem pravnomočnosti sklepa 18.12.2000. Sklep ima element postavitev v prejšnje stanje, lastninsko stanje je bilo tako, da je bila vknjižena pravica v korist države, sedaj je to razveljavilo in lastninsko stanje se lahko vzpsotavi na podlagi določbe 24. čl. Zakona o zemljiški knjigi. Sodišče bi moralo vpogledati odločbo Okrajnega sodišča v Kranju Zp 16/46 z dne 11.1.1947 in bi ugotovilo, da imata vse sestavine in podatke po določbi 21. čl. Zakona o zemljiški knjigi. Ne gre za vzpostavitev novega lastninskega stanja, ne za pridobitev lastninske rpavice, ampak za vzpostavitev prejšnejga stanja na podlagi razveljavljene odločbe.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica je 4.5.2001 podala zemljiškoknjižni predlog (list.št. 1-3), s katerim je predlagala, da se na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju, opr.št. Ks 414/2000 z dne 18.12.2000 pri nepremičninah vl.št. 313 in 281 k.o. Grad dovoli najprej izbris vknjižene lastninske pravice za državo FLRJ in izbris lastninske pravice za splošno ljudsko premoženje, izbris zaznambe upravnega organa LRS in ponovni vpis lastninske pravice na R. H.

Referentka Okrajnega sodišča v Kranju je s sklepom 28.2.2002 zavrnila predlog vknjižbe lastninske pravice, ker iz predložene listine ne izhaja veljaven pravni temelj za pridobitev predlagane lastninske pravice in v listini niso navedene nepremičnine, glede katerih se predlaga vpis. Pri tem se je oprla na 21. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95). To je edina listina, na podlagi katere predlaga predlagateljica vpis lastninske pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že zemljiškoknjižna referentka pravilno ugotovila, da iz predložene listine ne izhaja, za katere nepremičnine gre. Iz predložene listine namreč izhaja le razveljavitev kazenskega postopka (tč. 1 izreka sklepa Okrožnega sodišča v Kranju, zoper obs. R. H.) in da se razveljavi odločba Okrajnega sodišča v Kranju, opr.št. Zp 16/46 z dne 11.1.1947 (2. tč. izreka istega sklepa). V predloženi odločbi namreč ne izhaja, da bi se s to odločbo vzpostavilo prejšnje stanje oziroma vzpostavila lastninske pravica na tistih nepremičninah, na katerih predlagateljica zahteva vpis lastninske pravice na sedaj pok. R. H.

Ker je proti sklepu zemljiškoknjižne referentke predlagateljica vložila ugovor in navajala, da je na podlagi predloženega sklepa mogoče ob uporabi določbe 24. čl. ZZK predlagani vpis mogoč, je sodišče prve stopnje na te navedbe odgovorilo. Postavilo se je na stališče, da iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-249/96 izhaja, da je v primeru, ko posameznik doseže razveljavitev priglasitve okrajnega ljudskega odbora oziroma razveljavitev kazenske sodbe, ki je bila podlaga za izrek zaplembe premoženja po 28. čl. ZIKS, treba šteti, da je s tem ustvarjen pravni temelj za vračilo premoženja po določbi ZIKS. Iz predložene odločbe je namreč ugotovilo, da gre za tak primer, ko je Okrožno sodišče v Kranju razveljavilo predlog OLO Kranj in kazenski postopek zoper obs. R. H. ustavilo, ker je v postopku izrednega pravnega sredstva, to je obnove postopka po 415. in 416. čl. ZKP ugotovilo, da zoper R. H. ni tekel kazenski postopek, saj je bil usmrčen brez kazenske sodbe in celo brez kazenske obtožbe, kar je bila podlaga za obnovo postopka po 416. čl. ZKP.

Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da gre za smiselno predlaganje vračanja zaplenjenega premoženja v kazenskem postopku, ki je bil pravnomočno končan do 31.12.1958, kazen zaplembe premoženja pa je bila razveljavljena na podlagi izrednega pravnega sredstva. Za to pa je treba izpeljati postopek po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l. SRS št. 17/78 - 8/90 in Ur.l. RS št. 12/92-10/98). Vračanje zaplenjenega premoženja pa se opravi na zahtevo neupravičeno obsojenega ali njegovih dedičev v nepravdnem postopku, kjer se nato z odločbo nepravdnega sodišča vrne zaplenjeno premoženje v mejah zaplenjenega, vendar na način, kot ga določa ZIKS smiselno ob uporabi določb III. poglavja Zakona o denacionalizaciji (primerjaj 145a čl. ZIKS).

V pritožbi predlagateljica trdi, da je na podlagi predložene listine zemljiškoknjižno sodišče imelo dovolj podlage, da bi vzpostavilo prejšnje stanje na pok. R. H. Pri tem se sklicuje na določbo 24. čl. ZZK.

V predloženi listini je Okrožno sodišče v Kranju le razveljavilo odločbo Okrajnega sodišča v Kranju Zp 16/46 z dne 11.1.1947 in ni odločilo o vzpostavitvi lastninske pravice na delu premoženja, ki je bilo zaplenjeno. Za kaj takega tudi ni imelo pooblastila v določbah ZKP. To bo storilo nepravdno sodišče v odločbi, ki jo bo izdalo na podlagi ZIKS, če bo predlagateljica takšen postopek sprožila in če bodo podani pogoji, ki jih določa ZIKS. V ilustracijo je treba dodati, da je tudi v postopkih denacionalizcije določeno, da določba 66. čl. ZDEN pravi, da se po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji v zemljiški knjigi izvedejo spremembe zemljiškoknjižnega stanja, kar pa mora že zapisati upravni organ v odločbi v obliki, da se vzpostavijo lstninske pravice na delu, ki je bil podržavljen. Tako tudi pravno mnenje Obče seje Vrhovnega sodišča RS, objava Poročilo o sodni praksi VS RS 1/93, str. 3).

Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje ter odrediti izbris zaznamovane pritožbe (95. čl. ZZK).