Appeal dismissed for creditor's costs as no legal interest exists; debtor bears own appeal costs.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal regarding the creditor's enforcement costs because the decision to annul the enforcement order did not disadvantage the debtor, thus lacking legal interest. The debtor argued that the appeal was necessary, but the court held that under the Enforcement Act, such costs are determined later in the main trial. Consequently, the appeal was rejected for the creditor's costs while the decision regarding the debtor's costs was upheld.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 62. čl. ZIZ; 1. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ: An appeal against an enforcement court's decision to annul an enforcement order in the permissive part is inadmissible for the debtor if the decision does not disadvantage them, as legal interest is a prerequisite for admissibility.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se v delu, ki se nanaša na odločitev o upnikovih stroških ugovornega postopka, zavrže.
Pritožba se v delu, ki se nanaša na odločitev o dolžnikovih stroških ugovornega postopka, zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Odločitev, da se sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavi tudi glede upnikovih izvršilnih stroškov, za dolžnika ni neugodna, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper takšno odločitev, ne glede na to, ali je odločitev sama po sebi pravilna ali ne.
Izvršilno sodišče je ravnalo prav, da z izpodbijanim sklepom ni odločalo o dolžnikovih stroških ugovornega postopka, saj bo glede na 2. odst. 62. čl. ZIZ o tem odločeno v pravdnem postopku, kjer se bo glede na končni izid pravde tudi izkazalo, ali so bili ti stroški potrebni ali ne.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep o izvršbi, opr. št. Ig 2001/05800 z dne 6.7.2001 glede glavnice 197.811,32 SIT, zakonitih zamudnih obresti od tega zneska od dne 11.7.2001 dalje in glede izvršilnih stroškov v znesku 23.998,00 SIT, v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ter izreklo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da glede upnikovih izvršilnih stroškov ni ugovarjal, zato sodišče ne bi smelo posegati v ta del sklepa o izvršbi. Dolžniku bi moralo priznati stroške ugovora, ker je bil njegov ugovor potreben.
Pritožba zoper odločitev o upnikovih izvršilnih stroških ni dovoljena, pritožba zoper odločitev o dolžnikovih stroških ugovora pa ni utemeljena.
Odločitev, da se sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavi tudi glede upnikovih izvršilnih stroškov v znesku 23.998,00 SIT, za dolžnika ni neugodna, saj v tej fazi postopka pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugodnejše odločitve niti ne bi mogel doseči (prim. 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžniku pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper takšno odločitev, ne glede na to, ali je odločitev sama po sebi pravilna ali ne. Pravni interes je procesna predpostavka za dovoljenost pritožbe, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, pomanjkanje te predpostavke pa ima za posledico nedovoljenost pritožbe (3. odst. 343. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikovo pritožbo v delu, ki se nanaša na odločitev o upnikovih izvršilnih stroških, zavrglo kot nedovoljeno.
ZIZ v 2. odst. 62. čl. določa, da sodišče (na obrazložen ugovor dolžnika) razveljavi sklep o izvršbi v dovolilnem delu in nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če pa za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Posledica obrazloženega ugovora zoper plačilni nalog je, da se postopek nadaljuje kot pravdni postopek (prim. 437. čl. ZPP). Zato je izvršilno sodišče ravnalo prav, da z izpodbijanim sklepom ni odločalo o dolžnikovih stroških ugovornega postopka, saj bo glede na 2. odst. 62. čl. ZIZ o tem odločeno v pravdnem postopku, kjer se bo glede na končni izid pravde tudi izkazalo, ali so bili ti stroški potrebni ali ne. Ker sodišče druge stopnje glede tega dela izpodbijanega sklepa tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zoper tisti del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločitev o dolžnikovih ugovornih stroških pridržalo za pravdo, zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep.
Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. in 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).