Appeal dismissed; jurisdiction ruling appealable only in main judgment appeal despite erroneous instruction.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the defendant's challenge to the first-instance court's ruling on jurisdiction. The defendant argued that the case did not involve intellectual property rights and should be heard by a different court, but the court found the appeal inadmissible under the Civil Procedure Act. The court held that even though the lower court incorrectly informed the parties about the available remedy, the law does not create a right where none exists, and jurisdiction rulings are only appealable within the main judgment appeal.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 19. člena ZPP; tretji odstavek 270. člena ZPP: Sklepi o stvarni in krajevni pristojnosti, izdani na podlagi teh določb, nista pritožljiva; pritožba je možna le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
[JEDRO]
Zoper sklep okrožnega sodišča, s katerim se je to izreklo za stvarno in krajevno pristojno, ni pritožbe. To velja kljub napačnemu pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo možno, saj bo stranka sklepa o pristojnosti lahko izpodbijala v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je podala tožena stranka, in se izreklo za stvarno in krajevno pristojno za razsojo v predmetni zadevi.
Tožena stranka v pritožbi zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje navaja, da v obravnavni zadevi ne gre za spor o pravici intelektualne lastnine, saj tožeča stranka s tožbo ne zahteva ugotovitev kakršnekoli tovrstne pravice, pač pa gradi na tem, da je to že razčiščeno. Meni, da bi bila stvarna in krajevna pristojnost sodišča prve stopnje podana le v primeru tožbe oziroma vprašanja o tem, ali tožeči stranki sploh gre pravica do vtoževanja nekih domnevnih in njej pripadajočih avtorskih honorarjev za neznan krog avtorjev, nikakor pa ne v obravnavanem primeru, kjer gre za vtoževanje nekih denarnih zneskov, ki tudi sicer niso utemeljeni, niti po temelju niti po višini. Tožena stranka je zato prepričana, da ne gre za primer spora iz drugega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru krajevne nepristojnosti ugodi, kot stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v M. in zadevo odstopi slednjemu v nadaljnje reševanje s tem, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.
Pritožba ni dovoljena.
Pri reševanju pritožbe v predmetni zadevi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep (okrožnega) sodišča prve stopnje delno sklep o stvarni pristojnosti, izdan na podlagi določbe tretjega odstavka 19. člena ZPP, delno pa sklep o krajevni pristojnosti, izdan na podlagi določbe 20. točke prvega odstavka 270. člena ZPP. Zoper oba pritožba ni dovoljena: glede sklepa o stvarni pristojnosti to izhaja iz tretjega odstavka 19. člena ZPP, glede sklepa o krajevni pristojnosti pa, ker gre za sklep procesnega vodstva, iz tretjega odstavka 270. člena ZPP. Zapisano velja kljub napačnem pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo možno, saj napačen pravni pouk ne more vzpostaviti pravice, ki je ni. Tožena stranka bo sklepa o pristojnosti lahko izpodbijala v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari (drugi odstavek 363. člena ZPP).
Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 365. člena ZPP zavrglo pritožbo tožene stranke. O stroških pritožbenega postopka je odločilo na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena ZPP.