Appeal dismissed because neither party stated the disputed property's value, blocking appellate review rights.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the defendant against a first-instance judgment ordering the return of a residential house. The defendant argued for a partial rejection of the claim based on a specific legal provision, but the court found that neither party had stated the value of the disputed property in their filings. Consequently, the court held that the statutory prerequisites for granting the right to appeal were not met, as the value must be established by either the plaintiff in the complaint or the defendant in their answer.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 382. člena ZPP; drugi odstavek 186. člena ZPP: In property disputes involving non-monetary claims, the right to appeal is contingent upon the valuation of the disputed subject matter, which must be stated by either the plaintiff in the complaint or the defendant in their answer to the complaint.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Niti tožeča stranka v tožbi, niti tožena stranka v odgovoru na tožbo, nista navedli vrednosti spornega predmeta. Zato predpostavke za dovoljenost revizije niso izpolnjene.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morajo toženci izprazniti in izročiti tožnikoma stanovanjsko hišo G..
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.
Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi moralo sodišče tožbeni zahtevek delno zavrniti tako, da bi tožnikom naložilo izpolnitev nasprotne obveznosti, vrniti plačanih 35.000 DEM. V pravdi so namreč postavili ugovor po drugem odstavku 122. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).
Revizijsko sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.
Revizija ni dovoljena.
V premoženjskopravnih sporih, v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, si stranke zagotovijo pravico do revizije tako, da nevedejo vrednost spornega predmeta v znesku, ki ga določa tretji odstavek 382. člena ZPP. Zakon o pravdnem postopku nalaga tožniku, da v tožbi navede vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 186. člena in 3. odstavek 382. člena ZPP). Ker procesne pravice tožene stranke ne morejo biti odvisne od tega, ali tožeča stranka izpolni ali pa opusti svoje obveznosti glede navedbe sporne vrednosti v tožbi, ima tudi sama pravico zahtevati ovrednotenje vrednosti spornega predmeta in s tem omogočiti revizijski preizkus pravnomočne sodbe. Tožena stranka lahko navede vrednost spornega predmeta v odgovoru na tožbo.
V obravnavani zadevi gre za premoženjskopravni spor z nedenarnim zahtevkom. Vendar niti tožeča stranka v tožbi, niti tožena stranka v odgovoru na tožbo, nista navedli vrednosti spornega predmeta. Zato predpostavke za dovoljenost revizije niso izpolnjene (3. odstavek 382. člena in drugi odstavek 186. člena ZPP). Taka razlaga navedenih določb Zakona o pravdnem postopku je sprejeta v sodni praksi.
Ker v obravnavani zadevi niso izpolnjene predpostavke za dovoljenost revizije, je revizijsko sodišče odločilo v skladu 392. členom ZPP.