Appeal dismissed; court lacks authority to re-evaluate apartment value under mandatory point system rules.

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Spor izvira iz stanovanjskega najemnega razmerja, ki sta ga pravdni stranki uredili s pogodbo. Sistem točkovanja določa Pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanja in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS št. 25/81) in točkovanje lahko opravljajo le za to posebej pooblaščene osebe. Da sodišče ne presoja pravilnosti vrednosti stanovanja po sistemu točkovanja, izhaja tudi iz Enotne metodologije za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. list št. 24/81).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi opr. št. I 98/00814 z dne 9.3.1998 v 1. in 3. točki izreka ter je tožena stranka dolžna plačati tožeči 4.425,00 SIT pravdnih stroškov. Sklenilo je še, da se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrne.

Zoper sodbo in sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila. Meni, da tožeča stranka nikoli ni dokazala lastništva stanovanja, v katerem živi, saj je lastnik sam na podlagi dodelitve stanovanja od podjetja IMV. Kot že v ugovoru zoper sklep o izvršbi meni, da njegove navedbe o tem, da je želel odkupiti stanovanje in da je tožeča stranka protipravno razveljavila kupoprodajno pogodbo, niso irelevantne. Zahteval je nepristrankskega cenilca, kar cenilci oziroma uslužbenci tožeče stranke, ki so si ogledali stanovanje, niso in tudi niso cenili realno.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Obravnavani spor izvira iz stanovanjskega najemnega razmerja, ki sta ga pravdni stranki uredili s pogodbo z dne 15.1.1998. To pogodbo je toženec kot najemnik sklenil s tožečo stranko kot najemodajalko in obenem lastnico stanovanja. Njegovo oporekanje lastninski pravici tožeče stranke ne more biti upoštevno: prvič zato, ker se spor tiče omenjenega pogodbeno urejenega najemnega razmerja; drugič zato, ker toženec ni mogel z odločbo o dodelitvi stanovanja pridobiti lastninske pravice na stanovanju, kot to trdi v pritožbi; nadalje zato, ker je tožečo stranko sam štel za lastnico stanovanja, saj je z njo sklenil tudi kupoprodajno pogodbo, ki naj bi bila po njegovih trditvah protipravno razveljavljena; in končno zato, ker se v tem postopku ne obravnavajo razmerja strank iz te kupoprodajne pogodbe. Predmet spora začrtuje tožbeni zahtevek (1. odst. 2. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77) in ta se tiče plačila najemnine, izvirajoče iz že omenjene najemne pogodbe. Pogodba ustvarja pravice in obveznosti med pogodbenima strankama in tožena stranka veljavnosti pogodbe ni izpodbijala. To pa pomeni, da jo zavezuje in je dolžna izpolniti obveznosti, ki zanjo iz nje izvirajo.

Tudi višino najemnine sta pravdni stranki določili s pogodbo (12. tč. najemne pogodbe). Kar pa se tiče toženčevega predloga, da sodišče postavi neodvisnega izvedenca, ki bo realno ocenil stanovanje in višino najemnine zanj, pritožbeno sodišče ugotavlja, da preverba vrednosti stanovanja in njegova točkovna opredelitev ne spada v sodno pristojnost. Sistem točkovanja določa Pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanja in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS št. 25/81) in točkovanje lahko opravljajo le za to posebej pooblaščene osebe (osebe, ki jih za to posebej pooblasti pristojni organ stanovanjske skupnosti - 7. čl. Pravilnika). Tudi Navodilo o načinu preverjanja ustreznosti točkovanja stanovanj in stanovanjskih hiš (Ur. list RS št. 18/91), ki se uporablja za izračun vrednosti stanovanj, ki se privatizirajo na osnovi zahteve iz 3. odst. 121. čl. SZ, predvideva, da ustreznost točkovanja preveri upravni organ na zahtevo imetnika stanovanjske pravice in o korekciji izda sklep. Da sodišče ne presoja pravilnosti vrednosti stanovanja po sistemu točkovanja, nadalje izhaja tudi iz Enotne metodologije za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. list št. 24/81), ki je veljala še v času odločanja sodišča prve stopnje (prim. Zakon o sprememah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, Ur. list RS št. 1/2000). Po vsem navedenem torej toženec v tem sodnem postopku z ugovorom zoper pravilnost točkovanja stanovanja ne more uspeti. Sicer pa je iz zapisnika o pregledu stanovanja razvidno, da razlogi za spremembo točkovanja niso podani. Pritožbeno sodišče zato sodi, da v pritožbi predlagan nov dokaz ni relevanten in ne more kazati na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst. 355. čl. ZPP/77).

Pritožba zoper sodbo je torej neutemeljena, saj je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77). Na podlagi določila 368. čl. ZPP/77 jo je zato zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Toženec se povsem neobrazloženo pritožuje tudi zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Odločitev sodišča prve stopnje pa je glede na to, da toženec ni predložil dokazil, na predložitev katerih ga je pozvalo sodišče prve stopnje v skladu z določili Zakona o sodnih taksah, pravilna. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo tudi njegovo pritožbo zoper sklep in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč . 380. čl. ZPP/77).