Landowner dismissed in nuisance suit as they lacked possession and did not benefit from the damaging act.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Lastnik zemljišča, ki zemljišča nima v posesti in ki ni storil ali naročil motilnega dejanja, ni pasivno legitimiran v motenjski pravdi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se ugotovi, da ga je toženka motila v posesti služnostne pravice vožnje s kmečkimi vozili preko njenega travnika parc. št. 312/2, vl. št. 19 k.o. ... za potrebe tožnikovih nepremičnin parc. št. 231, 232 in 233 vl. št. 216 k.o. ..., s tem, da je dne 25.3.2000 naložila drva in deske na služnostno pot ter tako onemogočila vožnjo po služnostni poti ter da je toženka dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje z odstranitvijo desk in naloženih drv, ter da se ji v bodoče prepoveduje posegati s takimi ali podobnimi ravnanji v tožnikovo posest služnostne pravice vožnje po služnostni poti. Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe in sicer iz razloga, ker ni izkazana verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v kateri predlaga, da se sklep ustrezno spremeni, oziroma razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja: -opozarja, da sodišče prve stopnje ni postopalo hitro. Od vložitve tožbe (24.4.2000) do razpisa obravnave je preteklo 7 mesecev (7.11.2000); -zmoten je zaključek, da ni podana pasivna legitimacija tožene stranke. Toženka je še vedno lastnica služečega zemljišča, kljub vloženemu predlogu za prenos lastninske pravice na obdarjenca T. B.; -tožnik ni zatrjeval, da ima toženka služnostno zemljišče v posesti ali, da je motitveno dejanje storila toženka, ampak samo to, da je lastnica in da je bilo motitveno dejanje storjeno v njeno korist. Tožnik ni vedel, kdo je storil motitveno dejanje, zato je tožbo vložil zoper lastnika služečega zemljišča.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je pasivno legitimiran v motenjski pravdi storilec motitvenega dejanja, naročnik motitvenega dejanja in tisti, v korist katerega je bilo motitveno dejanje storjeno.

Da je tožena stranka motitveno dejanje storila ali naročila, tožnik ni zatrjeval.

Ostane vprašanje, ali je bilo motilno dejanje storjeno v toženkino korist. Na podlagi dejstva, da je toženka z darilno pogodbo z dne 3.12.1998 prenesla posest na služečem zemljišču na obdarjenca T. B.(3. točka pogodbe), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da motilno dejanje ni bilo storjeno v njeno korist, ker v času motilnega dejanja ni imela več posesti na tem zemljišču. Tožbeni zahtevek je zato utemeljeno in pravilno zavrnilo, s tem v zvezi pa tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

V motenjski pravdi se razpravlja o posesti. Pasivna legitimacija lastnika zemljišča zato ni podana avtomatično, kot to zatrjuje pritožba. Pritrditi je sicer pritožbi, da vložitev zemljiškoknjižnega predloga še ne pomeni izgubo oziroma pridobitev lastninske pravice. Lastninska pravica se pridobi oziroma izgubi šele z vpisom predloga v zemljiško knjigo. Plomba varuje vrstni red vpisa, nima pa pravnih posledic samega vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo. To pa v tej zadevi ni pravno odločilno, kot je bilo že pojasnjeno zgoraj. Toženka v času motitvenega dejanja ni imela več posesti na služečem zemljišču, zato ni možno zaključiti, da je bilo motilno dejanje storjeno v njeno korist. Tožbeni zahtevek proti toženi stranki torej materialno pravno ni utemeljen.

Pritožbene navedbe niso utemeljene, ob preizkusu izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče ni našlo razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Pritožbo tožnika je pritožbeno sodišče zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Zavrnitev zahteve za povrnitev pritožbenih stroškov je vsebovana v zavrnitvi pritožbe.