Appeal allowed: ZPPLPS Art. 6 overrides ZZK Art. 17 for SZ-based apartment sales registration.

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugodi ugovoru predlagateljice zoper sklep Dn. št. 10741/97-7 z dne 28.9.1999 in se na podlagi prodajne pogodbe z dne 19.12.1991 in aneksa z dne 28.3.1994, pri vložku E 26/B IV k.o. ...., na nepremičnini - garsonjeri št. 3 v pritličju na zahodni strani stanovanjske hiše R. 12, v Ljubljani, ki stoji na parc. št. 323/29, s površino 24,12 m2 in kletnim prostorom 4,50 m2, dovoli vknjižba lastninske pravice na V. D. B., R. 24, Ljubljana.

2. Izbrišeta se zaznamba zavrnitve predloga ter zaznamba vložene pritožbe.

[JEDRO]

ZPPLPS je specialni predpis, ki določa posebne pogoje in postopek za vpis lastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske hiše. V 6. členu postavlja domnevo, da se šteje, kot da bi bil prodajalec stanovanja (po določbah SZ) vknjižen v zemljiški knjigi oz. da je prodajalec oseba iz 17. člena ZZK. V zadevi v kateri je predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene po določbah SZ mora sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa uporabiti ZPPLPS kot specialni predpis ne glede na določbo 17. člena ZZK.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, Dn. št. 10741/97-7 z dne 28.9.1999, s katerim je bil zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice pri vl. št. E 26/B IV k.o. ..., zavrnjen.

Zoper tak sklep se zaradi zmotne uporabe določb Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 33/95) in Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS, Ur. l. RS, št. 89/99, 35/2000 in 43/2001) pravočasno pritožuje predlagateljica. V pritožbi poudarja, da je stanovanjsko podjetje D., ki ne obstaja več, in zato tudi ne more biti več imetnik nobenih stvarnopravnih pravic, v zemljiški knjigi vpisano le kot imetnik pravice uporabe. To podjetje nikdar ni bilo lastnik stanovanja. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Podjetju D. je bila le prepuščena pravica upravljanja oz. je imelo pravico uporabe. Ker je bilo stanovanje zgrajeno z vzajemnostnimi sredstvi stanovanjskega gospodarstva, je na podlagi določbe 113. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ; Ur. l. RS, št 18/91-I - 44/96) in po samem zakonu postalo last občine. Slednja ga je (kot lastnica) prodala predlagateljici. Dejstvo, da se Občina Ljubljana-Šiška ni vknjižila v zemljiško knjigo, ne more biti v škodo predlagateljici, ki je stanovanje kupila od lastnika v dobri veri in na zakonit način. Občina kot pravna prednica predlagateljice je pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona, zato so izpolnjeni vsi pogoji iz 17. člena ZZK. Listino, ki jo zahteva ZZK v omenjeni določbi, v obravnavanem primeru nadomešča določba 113. člena SZ. Predlagateljica je tudi podrejeno predlagala, da sodišče po potrebi izvede postopek po določbi prvega odstavka 136. člena ZZK, zem ljiškoknjižno sodišče pa njenega predloga sploh ni upoštevalo. Ovir za vpis lastninske pravice na predlagateljico ni tudi zato, ker 6. člen ZPPLPS omogoča vpis lastninske pravice na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ, ne glede na določbo 17. člena ZZK. Pritožnica zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da bo predlagani vpis dovoljen.

Pritožba je utemeljena.

Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi je predvsem določba 6. člena ZPPLPS, ki je začel veljati 19.11.1999, torej že v času, ko je v obravnavani zadevi odločalo sodišče prve stopnje.

ZZK v prvem odstavku 17. člena, kot pravilno ugotavljata zemljiškoknjižna referentka in sodišče prve stopnje, določa, da so vpisi dovoljeni zoper osebo, na katero je ob času vložitve predloga ... že vpisana, ali pa se istočasno vknjiži ali predznamuje pravica, glede katere se bo izvršil nov vpis. Po določbi 6. člena ZPPLPS pa dovoli sodišče vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po dolčbah SZ ... ne glede na določbo 17. člena ZZK. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ ... se šteje, da je oseba iz prvega odstavka 17. člena ZZK prodajalec iz te pogodbe. ZPPLPS je torej, kot pravilno opozarja pritožnica, specialni predpis, ki določa posebne pogoje in postopek za vpis lastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske hiše. Prav zaradi situacije, ki je nastala po uvedbi SZ, in jo v pritožbi obsežno opisuje ter razčlenjuje predlagateljica, je omenjeni zakon poenostavil pogoj iz 17. člena ZZK in v 6. členu postavil domnevo, da se šteje, kot da bi bil prodajalec stanovanja (po določbah SZ) vknjižen v zemljiški knjigi.

V obravnavani zadevi je pritožnica predlogu priložila pogodbo o prodaji stanovanja ter aneks, ki ju je sklenila z Občino Ljubljana-Šiška, kot lastnico in prodajalko. Iz pogodbe je razvidno, da je bila sklenjena po določbah SZ. Gre torej za situacijo, kot jo predvideva 6. člen ZPPLPS. V obravnavani zadevi je zato treba šteti, da je oseba iz 17. člena ZZK Občina Ljubljana-Šiška, oz. da je le-ta vknjižena v zemljiški knjigi kot lastnica stanovanja. Pogoji za vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico so torej izpolnjeni.

Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 95. člena ZZK ugodilo pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo ugovoru predlagateljice in dovolilo predlagano vknjižbo lastninske pravice.

V skladu z določbo 3. točke 95. člena ZZK je višje sodišče ob ugoditvi pritožbi odločilo tudi o izbrisu zaznambe vložene pritožbe ter o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga.