Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1010/2001 ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.1010.2001 AI generated

Appeal allowed; appeal court voids default judgment due to defendant's lack of legal capacity.

Case Number VSL sklep I Cp 1010/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the appeal, voided the default judgment, and remanded the case for a new trial. The defendant argued they lacked legal capacity when served, preventing them from filing a response, while the first-instance court had issued a default judgment without verifying this status. The court found the defendant suffered from severe depression rendering them unable to understand legal proceedings, thus invalidating the default judgment and ordering a retrial.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP); pravdna sposobnost je procesna predpostavka, brez katere sodišče ne more meritorno odločati in ni mogoče izdajati zamudnih sodbi stranki, ki ni pravdno sposobna.

Keywords

AI generated
legal capacity default judgment remand for retrial mental health civil procedure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prim. 77. in 78. čl. ZPP). V obrazložitvi povzete dejanske ugotovitve o psihofizičnem stanju tožene stranke utemeljujejo sklep, da le-ta v času vročitve tožbe in sodbe ni bil pravdno sposoben, zato tudi ni mogel samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj. Procesna sposobnost je procesna predpostavka, brez katere sodišče ne more meritorno odločati. Iz tega razloga tudi ni mogoče šteti, da je bila tožencu pravilno vročena tožba v odgovor, kar predstavlja eno od nujnih predpostavk za izdajo zamudne sodbe (1. tč. prvega odst. 318. čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo tožencu naložilo, da mora tožnici plačati 1,157.700,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.3.1999 do plačila in ji povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih ima tožeča stranka pravico priglasiti v roku 15 dni.

Proti sodbi se je po odvetniku pritožila tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da toženi stranki sodba ni bila vročena osebno, zato ni vložila odgovora na tožbo. Izvensodna poravnava z dne 24.2.1999 je bila sklenjena v trenutku, ko toženec ni bil sposoben skrbeti zase in za svoje pravice. Podredno zatrjuje, da v trenutku, ko mu je sodišče poskušalo vročiti tožbo, ni bil pravdno sposoben. Njegovo psihofizično stanje je bilo tedaj zaradi duševne bolezni takšno, da ni bil sposoben nastopati v pravnem prometu. Dne 6.9.2000 se je zglasil pri svojih pooblaščencih ter jim dostavil tožbo in zamudno sodbo. Šele tedaj je namreč ugotovil, da je v zamudi s pomembnim procesnim dejanjem, to je s podajanjem odgovora na tožbo.

Pritožba je utemeljena.

Ker se je pojavil dvom o pravočasnosti pritožbe tožene stranke, hkrati pa ni bilo mogoče izključiti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje v skladu z drugim odst. 346. čl. ZPP naložilo, naj razišče, kakšno je bilo psihofizično stanje tožene stranke od aprila do septembra 2000. S tem namenom je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem psihiatrom in zaslišalo dr. L. P. kot izvedeno pričo.

Na podlagi izpovedi izvedene priče in psihiatričnega izvedenskega mnenja je mogoče zaključiti, da je bila toženčeva zmožnost razumeti pomen svojih dejanj in imeti v oblasti svoje ravnanje vse od trenutka, ko mu je bila vročena tožba (dne 3.3.2000) pa do obiska pri odvetniku zaradi vložitve pritožbe (dne 6.9.2000) v bistveni meri prizadeta. Ker so bili pri bolniku prisotni simptomi velike depresije, se je izogibal soočenju z vsebino sodnih pošiljk, čeprav je vedel, kaj pomenijo.

Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prim. 77. in 78. čl. ZPP). V obrazložitvi povzete dejanske ugotovitve o psihofizičnem stanju tožene stranke utemeljujejo sklep, da le-ta v času vročitve tožbe in sodbe ni bil pravdno sposoben, zato tudi ni mogel samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj. Procesna sposobnost je procesna predpostavka, brez katere sodišče ne more meritorno odločati. Iz tega razloga tudi ni mogoče šteti, da je bila tožencu pravilno vročena tožba v odgovor, kar predstavlja eno od nujnih predpostavk za izdajo zamudne sodbe (1. tč. prvega odst. 318. čl. ZPP).

Ker je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odst. 354. čl. ZPP). Ob tem ni odveč ponovno opozorilo v zvezi s tožečevo pravdno sposobnostjo. Če bo obveljalo, da ni poslovno sposoben, bo moral imeti v postopku zakonitega zastopnika (arg. a contrario iz prvega odst. 77. čl. ZPP ter prvi odst. 78. čl. in naslednji členi ZPP).