Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 803/2000 ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.803.2000 AI generated

Appeal dismissed; error in motive excludes error in cause for invalid will under inheritance law.

Case Number VSL sodba I Cp 803/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment that declared a will invalid due to error in motive. The appellant argued the lower court failed to properly assess the testator's intent and omitted relevant witnesses, claiming the will was invalid under Article 60(3) of the Inheritance Act. The court rejected these claims, ruling that error in motive is distinct from error in cause and that the impossibility of the testator dying after the heir legally excludes factual error regarding death dates.

Legislator headnote

AI generated

3. odstavek 60. člen Zakona o dedovanju; Zmotna predstava o vzroku (nagibu) je izključena, če je dejansko stanje (npr. smrt zapustnika pred dedičem) dejansko nemogoče.

Keywords

AI generated
error in motive error in cause invalid will inheritance law appellate review testator intent impossible fact

Cited Legislation

AI generated
3. odstavek 60. člen Zakona o dedovanju
14. točka 2. odstavka 354. člen Zakona o pravdnem postopku
353. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odstavek 154. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odstavek 165. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zmota v nagibu pomeni zmoto o vzroku, ki je oporočitelja napeljal do tega, da je na določen način oporočno razpolagal. Oporoka je enostranski pravni posel, ki predpostavlja smrt zapustnika pred smrtjo dediča. Zmota glede datuma smrti je že pojmovno izključena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je oporoka, ki jo je dne 13.4.1994 napravila A. T., v pisni obliki pred pričami neveljavna. Tožeči stranki je naložilo, da toženi povrne nastale pravdne stroške v znesku 119.506,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila.

Proti sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj nima razlogov in odločilnih dejstev glede na zatrjevano tožbeno podlago. Sodišče se ni izreklo, glede predlaganih prič, zakaj jih v postopku ni zaslišalo oziroma zakaj meni, da predlagane priče za postopek niso pomembne. Napačno je prvostopenjsko stališče, da gre v sporu za uporabo prava. Zapuščinsko sodišče je prekinilo zapuščinsko obravnavo in stranki napotilo na pravdo zaradi spornih dejstev oziroma spornega dejanskega vprašanja to je, ali je A. T. napravila oporoko v zmoti in ali gre za pravno upoštevno zmoto v nagibu oziroma motivu (3. odstavek 60. člena ZD). Sodba je glede tega vprašanja preuranjena, dejansko stanje pa nepopolno in zmotno ter ugotovljeno premalo zanesljivo. Prvostopenjsko sodišče tako ni ugotovilo in ocenilo, kakšni nagibi so vodili zapustnico k oporočnemu razpolaganju. Oporoka je odvisna samo od volje oporočitelja, zato je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je oporoko potrebno tolmačiti ne samo po oporočiteljevi volji temveč po njenem temeljnem namenu, to je določiti dediča zapustnika. Pri testiranju se pripisuje večji pomen pravi volji kot pa izjavi, zato velja tisto, kar je imel oporočitelj v mislih, čeprav tega v izjavi ni navedel. Pogoj je, da se lahko ugotovi prava volja zapustnika.

Pritožba je bila poslana toženi stranki, ki pa odgovora nanjo ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

Brez utemeljene podlage je pritožbeni očitek obstoja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZPP). Sodba sodišča prve stopnje vsebuje popolne in pravilne razloge glede dejstev, ki so odločilna in ki vsekakor omogočajo preizkus sprejete odločitve. Podana pa tudi ni katera od drugih, prav tako, po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Prvostopenjsko sodišče je povedalo, da verjame trditvi tožeče stranke glede zdravstvenega stanja A. T.. Predmet dokazovanja so le tista dejstva, ki so med strankama sporna in so hkrati za odločitev pomembna. S tem, ko prvostopenjsko sodišče ni za vsako od predlaganih prič povedalo razlogov, zakaj je ni zaslišalo, ni zagrešilo nobene od kršitve pravil postopka, saj opustitev ni v vzročni povezavi s sprejeto odločitvijo. Sodišče prve stopnje je glede na trditveno podlago pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva in po pravilnem upoštevanju materialnega prava utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo. Po določbi 3. odstavka 60. člena Zakona o dedovanju (v nadaljnjem besedilu ZD) niso veljavna oporočna razpolaganja, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem. Zmota v nagibu je torej zmota o vzroku, ki je oporočitelja napeljal do tega, da je na določen način oporočno razpolagal. Gre za oporočiteljev subjektivni razlog za odločitev, da oporočno razpolaga v korist določenega dediča. Sodišče prve stopnje je pri utemeljitvi sprejete odločitve pravilno izpostavilo okoliščino, da pomeni oporoka enostranski pravni posel, ki predpostavlja smrt zapustnika pred smrtjo dediča in da drugačni vrstni red umiranja ni možen in ga tudi z oporoko ni mogoče določiti. Smrt zapustnika pred smrtjo dediča se torej predpostavlja in ni predmet niti razpolaganja niti glede tega ni mogoča napačna predstava. Zmota glede datuma smrti je torej že pojmovno izključena.

Po navedenem pritožbeno sodišče zaključuje, da v postopku zatrjevana in ugotovljena dejstva ne omogočajo ugoditve tožbenemu zahtevku iz zatrjevane pravne podlage, to je določbe 3. odstavka 60. člena ZD.

Po navedenem se pokaže, da nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni izpolnjen. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo, ker ni utemeljena in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato bo morala sama nositi nastale ji pritožbene stroške. Odločitev o tem je obsežena v izreku o zavrnitvi pritožbe, temelji pa na določbi 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP.