Appeal against enforcement suspension granted; court voids order due to failure to specify legal grounds under ZIZ Art. 71.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the creditor's appeal, voiding the first-instance judge's order to suspend enforcement and remanding the case for a new proceeding. The creditor argued that the suspension lacked statutory basis under Article 71 of the Enforcement Act, while the debtor had not proven significant damage. The court ruled that the lower court failed to specify which specific ground for suspension was applied, violating procedural requirements and preventing effective judicial review.
Legislator headnote
AI generatedArticle 71 of the Enforcement Act and Article 339(2) Section 14 of the Civil Procedure Act; A suspension of enforcement order must explicitly cite the specific statutory ground for suspension, and the likelihood of significant damage must be substantiated by probable actual loss, not merely by the claim amount.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (točka 2 izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Pod pojmom znatnejša škoda je mišljena dejanska škoda, nastanek katere je verjetno izkazan. Sama višina terjatve, ki se izterjuje, nastanka dejanske škode še ne izkazuje.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom Okrajnega sodišča v Črnomlju, opr. št. In 99/00038, z dne 24.1.2000, za znesek 2.328.198,10 SIT ustavilo (točka 1 izreka). V točki 2 izreka pa je izvršbo odložilo do pravnomočne rešitve postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem pod opr. št. P 24/2000.
Zoper odločitev sodišča prve stopnje o odlogu izvršbe (točka 2 izreka) se je pritožil upnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da so v prvem odstavku 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) taksativno našteti primeri, v katerih je mogoče predlagati odlog izvršbe. V nobeni točki ni določeno, da je odlog izvršbe mogoče predlagati tudi v primeru, če je izvršilni naslov pogodba v obliki notarskega zapisa s potrdilom o neposredni izvršljivosti. V drugem odstavku 71. člena ZIZ pa je določeno, da sodišče lahko na predlog dolžnika odloži izvršbo tudi v drugih primerih, kar pomeni, da bi sodišče lahko odložilo izvršbo tudi v konkretnem primeru, vendar najdlje za tri mesece. Poleg tega dolžnika nista izkazala, da bi z nadaljevanjem izvršbe utrpela nenadomestljivo oziroma znatnejšo škodo. Glede na to upnik meni, da niso podani pogoji za odlog izvršbe v smislu 1. do 8. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izvršbe ne odloži oziroma podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožba je utemeljena.
Za odlog izvršbe morata biti kumulativno podana dva pogoja, ki sta določena v 71. členu ZIZ. To sta splošni pogoj, da obstaja verjetnost, da bi dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in eden od posebnih pogojev, ki so našteti v 1. do 8. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče pa sme na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece (drugi odstavek 71. člena ZIZ).
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da sta dolžnika zadostila pogoju, ki ga zahteva 71. člen ZIZ za odlog izvršbe. Pri tem pa ni navedlo, kateri od pogojev iz 71. člena ZIZ je tisti, ki ga je sodišče štelo kot razlog za odlog izvršbe. Ni se torej opredelilo, po katerem odstavku in kateri točki 71. člena ZIZ je odlog izvršbe dovolilo. Ker razlog za odlog izvršbe kot odločilno dejstvo ni naveden, se odločitev sodišča prve stopnje ne da preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi upnika, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka 2 izreka) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navede razlog za odlog izvršbe. Pri tem pa pritožbeno sodišče še pripominja, da mora biti ob tem izpolnjen tudi drugi kumulativno določen pogoj za odlog izvršbe, to je verjetnost, da bi dolžnika z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo. Pod pojmom znatnejša škoda je mišljena dejanska škoda, nastanek katere je verjetno izkazan. Sama višina terjatve, ki se izterjuje, nastanka dejanske škode še ne izkazuje.
Odločitev o pritožbenih stroških upnika temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Odgovor na pritožbo v postopku s pritožbo zoper sklep ni predviden, zato dolžnika nista upravičena do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).