Court dismisses appeal against enforcement costs ruling, holding that once enforcement is final, only necessity and amount of costs are reviewed.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's appeal against the first-instance judgment ordering the payment of enforcement costs. The debtor argued the costs were unjustified because he did not damage the fence after it was reinstated by the court, claiming the enforcement was unfounded. The court ruled that once a final enforcement order exists, the debtor can no longer challenge the enforceability itself, and the court merely assesses whether the claimed costs were necessary and accurate.
Legislator headnote
AI generated5. odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku: Once a final enforcement order is in place, the court reviews only the necessity and amount of enforcement costs, not the underlying enforceability.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik je upniku dolžan povrniti stroške, potrebne za izvršbo. Če je izvršba pravnomočno dovoljena, sodšče presodi le, ali so bili stroški potrebni in ali gredo upniku v zahtevani višini, ne pa več, ali je utemeljeno predlagal izvršbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžnik dolžan upnici povrniti nadaljnje stroške izvršilnega postopka, in sicer stroške izvršitelja v višini 53.324,14 SIT, ki se izterjajo po sklepu o izvršbi z dne 18.2.2000.
Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik. Navaja, da stroškov ni pripravljen nositi, saj so mu bili naloženi neupravičeno. Nikdar ni podrl ograje, zlasti pa ne, potem ko jo je sodišče v postopku ponovno postavilo. Ko je bila ograja podrta, je bil odsoten in ne ve, kdo jo je podrl, o čemer je tudi povedal policistu. Ponovna izvršba proti njemu zato ni bila utemeljana.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi materialnega pravo pravilno odločilo o povrnitvi nadaljnjih stroškov, potrebnih za izvršbo na podlagi 5. odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98), in pri tem ni kršilo nobene od določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99).
Dolžnik v pritožbi proti sklepu o nadaljnjih stroških izvršbe ne more več uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na samo dopustnost izvršbe. V tej izvršilni zadevi je namreč postal sklep o izvršbi pravnomočen, dolžnik pa tudi ni sam vzpostavil prejšnjega stanja. Upnik je zato s pomočjo izvršitelja na dolžnikove stroške vzpostavil prejšnje stanje v skladu s sklepom o izvršbi.
Sodišče druge stopnje je pritožbo zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.