Court allows appeal against auction sale order, ruling it cannot force transfer to second bidder without buyer payment.
Legislator summary
AI generatedThe court of second instance allowed the appeal against the first-instance judgment ordering the transfer of property to a second bidder if the winning bidder failed to pay within five days. The appellant argued this violated the auction order requiring a 30-day payment period and contradicted the law, which mandates revoking the sale and ordering a new auction rather than automatic transfer. The court agreed, finding the first-instance decision inconsistent with the Civil Procedure Act and the Enforcement Act, and thus revoked the sale order while noting the need to consider potential abuse of rights.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o postopku pri izvršilnih dejanjih (ZPP): The court cannot order the automatic transfer of property to a second bidder upon a buyer's default; instead, it must revoke the sale and order a new auction, though it may consider abuse of rights if the buyer's conduct is unreasonable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO]
V sklepu o domiku ni mogoče določiti, da se bo nepremičnina domaknila drugemu najboljšemu ponudniku, če prvi ne bo plačal (položil) kupnine.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo v vl. št. 998 k.o..., ki obsega parcelo št. 1363/21 - stavbišče v izmeri 183 m2 in travnik v izmeri 683 m2 domaknilo kupcu Z.M., ki je bila najugodnejša ponudnica na dražbi dne 27.10.2000. Odločilo je tudi, da v kolikor najugodnejša ponudnica Z.M. kupnine ne bo položila v roku petih dni po pravnomočnosti sklepa o domiku, se bo nepremičnina domaknila drugemu najboljšemu ponudniku, to je D.J.
Zoper ta sklep se pritožuje Z.M. Navaja, da je sklep o domiku, ki določa, da mora kupnino položiti v roku petih dni po pravnomočnosti sklepa, v nasprotju z odredbo o prodaji, kjer je v 4. točki navedeno, da je kupec dolžan položiti kupnino v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o domiku in ne v roku 5 dni. Sodišče je torej izdalo sklep v nasprotju z odredbo o prodaji. V nasprotju z zakonom pa je tudi določba, da se v primeru, da ne bo položila kupnine v roku petih dni, nepremičnina domakne drugemu najboljšemu ponudniku. Sodišče nepremičnine preprosto ne more domakniti drugemu ponudniku, ampak mora razveljaviti prodajo in določiti novo prodajo. Sodišče ni upravičeno posameznim kupcem odrejati težje pogoje za plačilo kot so bili določeni z odredbo. Tudi ni jasno, v katerem roku mora drugi ponudnik položiti kupnino oziroma ali zanj velja petdnevni ali tridesetdnevni rok. Predlaga, da višje sodišče določi rok 30 dni za plačilo kupnine, kot je bil določen v odredbi.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnica se v pritožbi sklicuje na določbo IV. odredbe o prodaji, po kateri je kupec dolžan položiti kupnino v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o domiku. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da se ta odredba o prodaji nanaša na drugo prodajo na javni dražbi dne 7.6.2000, ne pa na javno dražbo z dne 27.10.2000. Za to javno dražbo sodišče ni objavilo nobene odredbe. Edina odredba, ki je bila sprejeta za ta zadnji prodajni narok, je bila sprejeta na naroku samem in sicer, da je dolžna Z.M. plačati kupnino v 5 dneh po pravnomočnosti sklepa o domiku, ker se bo sicer nepremičnina domaknila drugemu najugodnejšemu ponudniku. Vendar je ta odredba v nasprotju z določbo 6. odst. 181. čl. ZIZ, po kateri mora od razglasitve odredbe o prodaji do dneva prodaje preteči najmanj 30 dni. Ko bo sodišče ponovno razpisalo javno prodajo, bo moralo pravočasno izdati odredbo o prodaji. V tej novi odredbi pa bo lahko določilo rok, v katerem mora kupec položiti kupnino v skladu z določbo 184. čl. ZIZ. Tudi nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje, da v kolikor najugodnejša ponudnica ne bo položila kupnine v določenem roku, da se nepremičnina domakne drugemu najboljšemu ponudniku, ni v skladu z zakonom. Zakon te možnosti ne pozna, saj v določbi 3. odst. 191. čl. ZIZ določa, da če kupec v določenem roku ne položi kupnine, sodišče prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo. Iz položene varščine pa se poravnajo stroški za novo prodajo. Sklep, kakršnega je torej izdalo sodišče prve stopnje, ni v skladu z odločbami zakona, zato ga je pritožbeno sodišče razveljavilo. Pri vsem tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil narok dne 27.10.2000 že peti narok za prodajo nepremičnine in sodišče prve stopnje bo moralo razmisliti, ali ne gre morda slediti upniku, ki v svoji vlogi z dne 19.10.2000, ki je prispela na sodišče dne 23.10.2000, ugotavlja, da ravnanje Z.M. nedvomno pomeni zlorabo pravic, ki jih ima v postopku. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je temu res tako in v tem primeru najbrže ne bo daleč od resnice, ne bo odveč razmisliti o tem, da je sodišče dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, kot to določa 11. čl. ZPP. Na uporabo tega člena bo sodišče prve stopnje lahko opozorilo v odredbi o prodaji, ko bo določalo pogoje za prodajo.
Pritožbeno sodišče je torej v skladu z določbo 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugodilo pritožbi in sklep o domiku razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje.