Appeal against enforcement agent appointment dismissed; appeal against advance payment order rejected due to lack of legal interest.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Ljubljana dismissed the debtor's appeal regarding the appointment of an enforcement agent while rejecting the appeal against the order for the creditor to post an advance payment. The debtor argued that enforcement was unnecessary given their willingness to negotiate a repayment plan, but failed to submit such an agreement to the court. The court ruled that the debtor lacks a legal interest in appealing the advance payment order because it benefits the creditor, not the debtor, and upheld the enforcement agent appointment as procedurally correct.
Legislator headnote
AI generated289. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 343. člen Zakona o pravdnem postopku: A debtor has no legal interest in appealing an order requiring the creditor to post an advance payment for enforcement costs, as such an order is not disadvantageous to the debtor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zoper prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi, pritožba zoper drugi odstavek izreka pa se zavrže.
[JEDRO]
Dolžnik za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanj ni neugoden.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za izvršitelja določilo ZZ iz R... (prvi odstavek izreka) in upniku naložilo, da v 8 dneh založi 40.000,00 SIT predujma (drugi odstavek izreka).
Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki meni, da je glede na njegovo pripravljenost dogovora z upnikom o obročnem odplačevanju dolga prisilna izterjava popolnoma nepotrebna.
Pritožba dolžnika zoper prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena, zoper drugi odstavek izreka pa ni dovoljena.
Svojo odločitev, da se za izvršitelja določi ZZ iz K..., je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 289. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ). V navedeni določbi so opredeljeni pogoji, ki jih mora pri določitvi izvršitelja v konkretni zadevi sodišče prve stopnje upoštevati. Dolžnik v pritožbi kot razlog, zaradi katerega nasprotuje določitvi izvršitelja, navaja po njegovem mnenju povsem nepotrebno prisilno izterjavo dolga, saj bi se rad z upnikom dogovoril o obročnem odplačevanju le-tega. Ker dolžnik takega dogovora z upnikom sodišču ni predložil, sodišču preostaja le to, da s prisilno izterjavo dolga nadaljuje, in sicer po pravilih postopka izvršbe in zavarovanja, torej tudi z določitvijo izvršitelja. V tem delu izpodbijani sklep je zato pritožbeno sodišče preizkusilo le glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere, poleg pravilne uporabe materialnega prava, pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker ni ugotovilo ne bistvenih kršitev določb postopka ne zmotne uporabe materialnega prava, je pritožbo dolžnika zoper prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo in sklep v tem delu na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.
Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik za pritožbo zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V drugem odstavku izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje namreč plačilo predujma v znesku 40.000,00 SIT naložilo upniku in ne dolžniku. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).