Court partially allows objection to execution order regarding interest calculation and enforcement costs.

Ugovoru se delno ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi glede zakonskih zamudnih obresti od 281.113,20 SIT od 30.9.1995 do 20.6.2000, stroškov upnika za izvedenca v izvršilni zadevi opr. št. In 95/41 40.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.4.1996 dalje do plačila, 32.941,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.1997 dalje do plačila in 5.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.1998 dalje do plačila ter se izvršba v tem delu ustavi.

V ostalem se ugovor zavrne in v neravzeljavljenem delu potrdi sklep o izvršbi.

Dolžnica V.Š. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V ZOR je predpisano splošno načelo prepovedi obračunavanja obrestnih obresti. Izjema od tega pravila je predpisana za procesne obresti, to je za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991, v skladu s katerim se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi, ni upoštevno za presojo utemeljenosti predloga za plačilo spornih obrestnih obresti. Le to se nanaša na dopustnost obrestnega obrestovanja pri obračunavanju zamudnih obresti po konformni metodi. Upnica pa poleg zamudnih in pogodbenih obresti uveljavlja še dodatne obresti, torej obresti od obrestnih obresti. Izvršilnemu predlogu v tem delu je mogoče nuditi sodno varstvo le ob pravilni uporabi 2. odst. 279. čl. ZOR, to je, da upnici pripadajo procesne obresti samo od dneva, ko je bil pri sodišču vložen izvršilni predlog.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo in upnikove stroške odmerilo na 53.679,50 SIT.

Zoper sklep o izvršbi je po odvetniku brez ugovornih razlogov ugovarjala druga dolžnica. Smiselno predlaga, naj sodišče ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in izvršbo ustavi. Navaja, da je bil znesek glavnice izračunan napačno. Iz pregleda terjatev, ki ga je sodišču posredoval upnik, je razvidno, da znašajo zapadle obveznosti 2,329.883,00 SIT. Znesek 2,164.689,80 SIT naj bi predstavljala nekakšna "razdolžnina". Dolžnici ni jasno, kaj naj bi to bilo. Sodišče naj upnika pozove, da to postavko obrazloži. Specificira naj tudi zahtevek za plačilo obresti. Iz izvršilnega predloga je razvidno, da so te že prištete k glavnici. Upnik sedaj zahteva večkratno plačilo obresti, kar ni dovoljeno. Glede plačila stroškov prejšnjih izvršilnih postopkov sodišče ni upoštevalo določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o povrnitvi stroškov postopka. Za izterjavo teh zneskov upnik nima izvršilnega naslova. Med istima strankama izvršilnega postopka je v teku pri Okrajnemu sodišču v Litiji tudi izvršilni postopek opr. št. I 2/96. V tej zadevi zahteva upnik ... Banka d.d. plačilo zneska 985.468,80 SIT. Ta znesek je še enkrat zajet v izpodbijanem izvršilnem sklepu, kar pa ni dovoljeno.

Upnik v odgovoru na ugovor predlaga, naj pritožbeno sodišče ugovor zavrne kot neutemeljen in potrdi sklep o izvršbi. Navaja, da je znesek dolgovane terjatve upnika popolnoma jasen in razviden iz izpiska poslovne knjige upnika, priložene prometne kartice in specifikacije obračuna zamudnih obresti. Pregled terjatev, ki je bil priložen predlogu za izvršbo, je samo specifikacija celotnega dolga na dan 30.9.1995, razčlenjen na dotedanji zapadli in nezapadli del. Tudi nezapadli del pa je zaradi odstopa upnika od pogodbe zapadel. Zapadli neplačani del na dan 30.9.1995 v višini 2,329.883,00 SIT je razdeljen na t.i. "razdolžnino", to je del, ki se nanaša na glavnico in del, ki se nanaša na redne obresti, to je pogodbene obresti. Nezapadli del do 30.9.1995 je znašal 2,937.721,10 SIT in je iz že navedenega razloga zapadel. Vsota zapadlih obveznosti, ki se nanašajo na glavnico, vse na dan 30.9.1995, je 5,084.410,90 SIT. Pogodbene obresti znašajo 183.193,20 SIT, zamudne obresti pa 97.920,00 SIT. Ugovor dolžnikov, da upnik neutemeljeno zahteva večkratno plačilo obresti, je neutemeljen, saj upnik zamudnih obresti ne izterjuje kot samostojni del, temveč kot del dolga, obračunanega na 30.9.1995. Ustavitev predhodnega izvršilnega postopka zaradi neuspešnih dražb za upnika ne pomeni neuspeha.

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, pa je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Ugovor je delno utemeljen.

Predmet tega pritožbenega postopka je reševanje ugovora druge dolžnice, saj je pritožbeno sodišče o ugovoru prvega dolžnika že odločilo s sklepom z dne 4.10.2000, opr. št. III Cp 1406/2000.

Upnica je že predlogu za izvršbo priložila vse listine, iz katerih izhaja natančna specifikacija skupnega dolga 5,367.949,10 SIT, zato ugovor, da je znesek glavnice izračunan napačno, ni utemeljen. Glavnica na dan 30.9.1995 znaša 5,084.410,90 SIT, pogodbene obresti 183.193,20 SIT, zamudne obresti 97.920,00 SIT, stroški opomina pa 2,425,00 SIT, skupaj 5,367.949,10 SIT. Termin "razdolžnina" je internega značaja pri upniku in predstavlja zapadli neplačani del na dan 30.9.1995, ki se nanaša na glavnico (2,146.689,80 SIT).

Izračun zakonskih zamudnih obresti je razviden iz specifikacije z dne 7.11.1995 (priloga A6), zato ugovor dolžnice v tej smeri ni utemeljen.

Utemeljeno pa očita dolžnica sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, natančneje 2. odst. 279. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ko je upniku priznalo obrestne obresti (t.i. procesne obresti) od 30.9.1995 dalje. V ZOR je predpisano splošno načelo prepovedi obračunavanja obrestnih obresti. Izjema od tega pravila je predpisana za procesne obresti, to je za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje izjeme iz 2. odst. 279. čl. ZOR ni dosledno upoštevalo. Načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991, v skladu s katerim se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi, ni upoštevno za presojo utemeljenosti predloga za plačilo spornih obrestnih obresti. Le to se nanaša na dopustnost obrestnega obrestovanja pri obračunavanju zamudnih obresti po konformni metodi. Upnica pa poleg zamudnih in pogodbenih obresti uveljavlja še dodatne obresti, torej obresti od obrestnih obresti. Izvršilnemu predlogu v tem delu je mogoče nuditi sodno varstvo le o pravilni uporabi 2. odst. 279. člena, to je, da upnici pripadajo procesne obresti samo od dneva, ko je bil pri sodišču vložen izvršilni predlog, to je 21.6.2000. Pritožbeno sodišče je ugovoru dolžnice delno ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo glede zakonskih zamudnih obresti od 281.113,20 SIT (183.193,20 SIT + 97.920,00 SIT) in izvršbo v tem delu ustavilo.

Ker je podan ugovorni razlog iz 2. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, je pritožbeno sodišče ugodilo tudi ugovoru dolžnice glede stroškov upnika za izvedenca v izvršilni zadevi opr. št. In 95/41 v višini 40.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.4.1996 dalje do plačila, 32.941,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.1997 dalje do plačila in 5.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.1998 dalje do plačila. Sodišču dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (1. odst. 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov za upnikovo terjatev 54.885,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.11.1995 dalje do plačila predstavlja sklep o izvršbi z dne 6.11.1995, opr. št. I 602/95. Ker upnik v izvršilni zadevi I 602/95 ni zahteval povrnitve nadaljnjih izvršilnih stroškov (7. odst. 32. čl. Zakona o izvršilnem postopku, Ur.l. SFRJ št. 20/78 - Ur.l. RS št. 1/94), sodišče o njih tudi ni odločalo. Zaradi pomanjkanja procesne predpostavke - neobstoja izvršilnega naslova prisilna izvršba v opisanem delu ni dopustna. Če bo izpolnjen pogoj iz 5. odst. 38. čl. ZIZ, bo upnik lahko povrnitev izvršilnih stroškov iz predhodnega postopka uveljavljal v stadiju opravljanja izvršbe (167. čl. ZIZ).

Ugovorna trditev, da se del terjatve, ki je predmet izvršilnega postopka opr. št. In 2000/00024, izterjuje že v izvršilnem postopku opr. št. I 2/96, ni resnična. Za ugotovitev identitete pri denarnih terjatvah je treba upoštevati tudi materialnopravno razmerje, na katerem izvršilni predlog temelji. Medtem ko je predmet izvršilnega postopka opr. št. In 2000/00024 izterjava zneskov, ki jih dolžnica dolguje upniku po kreditni pogodbi z dne 4.4.1995, je predmet izvršilnega postopka opr. št. I 2/96 negativno stanje dolžnice na tekočem računu pri upnici v višini 985.468,80 SIT. Ker tako ni mogoče trditi, da se vzporedno vodita dva izvršilna postopka zaradi realizacije iste terjatve (2. odst. 189. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), ugovor tudi v tej smeri ni utemeljen.

Pritožbeno sodišče povzema, da je iz razloga, ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in ugovornega razloga iz 2. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, delno ugodilo ugovoru dolžnice, sklep o izvršbi razveljavilo glede zakonskih zamudnih obresti od 281.113,20 SIT od 30.9.1995 do 20.6.2000 in glede stroškov upnika za izvedenca v višini 40.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.4.1996 dalje do plačila, 32.941,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.1997 dalje do plačila in 5.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.1998 dalje do plačila in izvršbo v tem delu ustavilo. V ostalem je ugovor dolžnice zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. in 3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Pritožbeno sodišče je odločilo, da dolžnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka, saj je z ugovorom uspela le v neznatni meri (2. odst. 165. čl. v zvezi s 3. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).