Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1919/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1919.2000 AI generated

Criminal execution against solidary debtors cannot be limited to one debtor without violating the principle of solidarity.

Case Number VSL sklep III Cp 1919/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the creditor's appeal, setting aside the first-instance court's refusal to execute against the senior debtor. The creditor argued that the lower court incorrectly rejected the execution request based on the Social Protection Principle, claiming it would take six years to recover funds from the pensioner compared to immediate recovery from the younger debtor. The court ruled that the principle of solidarity allows the creditor to choose any debtor for full payment, and limiting execution to one party constitutes an impermissible restriction of this right.

Legislator headnote

AI generated

3. člen ZIZ; 1. odstavek 414. ZOR: When a creditor claims performance of a joint obligation from multiple debtors, the court cannot limit execution to a single debtor on grounds of social protection or economic efficiency, as the essence of solidarity permits the creditor to demand full performance from any debtor until the obligation is fully satisfied.

Keywords

AI generated
solidary obligation criminal execution social protection principle execution limitation joint debtors ZIZ article 3 ZOR article 414

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi se v zavrnilnem delu razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Kadar upnik v izvršilnem postopku terja izpolnitev obveznosti solidarno od več sodolžnikov, sodišče iz razloga varstva dolžnika ali ekonomičnosti ne more samo omejiti izvršbe na enega dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi, v zvezi s popravnim sklepom z dne 20.8.2000, naložilo M.Z. mlajšemu, da upniku plača znesek 208.245,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2000 dalje do plačila in za primer neplačila dovolilo proti dolžniku izvršbo z rubežem pokojninskih prejemkov in prenosom pokojnine na upnikov žiro račun. Predlog za izvršbo zoper M.Z. starejšega s prodajo nepremičnin je zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu sklepa o izvršbi se je po odvetniku pritožil upnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o izvršbi v izpodbijanem delu tako spremeni, da dovoli izvršbo tudi zoper prvega dolžnika, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo upnikov predlog zoper prvega dolžnika, sklicujoč se na določilo 3. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Upnik je zoper prvega dolžnika predlagal nepremičninsko izvršbo s prodajo kmetijskih zemljišč, ki niso veliko vredna. Obrazložitev sodišča, da bo izvršba zoper drugega dolžnika časovno veliko hitrejša kot nepremičninska izvršba zoper prvega dolžnika je brez pravne podlage. Ob upoštevanju dejstva, da drugi dolžnik prejema skupaj z varstvenim dodatkom le približno 40.000,00 SIT mesečno, bo upnik s pokojninskimi prejemki drugega dolžnika poplačan šele v približno šestih letih.

Pritožba je utemeljena.

Določilo o obsegu izvršbe in zavarovanja iz 3. člena ZIZ uveljavlja načelo socialnega varstva in preprečuje morebitne zlorabe, ko bi upnik s kopičenjem izvršilnih sredstev in predmetov skušal škodovati dolžniku. Konkretizacijo omenjenega načela med drugim predstavljajo določila 2. odstavka 34., 84. in 105. člena ZIZ. Če je posamezno izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe nepotreben za poplačilo upnika, mora sodišče na dolžnikov predlog ali po uradni dolžnosti omejiti izvršbo samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete (2. odstavek 34. člena ZIZ).

Načela omejitve izvršbe, ki je v funkciji socialnega varstva dolžnika, pa ni mogoče razlagati tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru upnik terja izpolnitev obveznosti nerazdelno od obeh dolžnikov. Vsebina solidarnosti je v tem, da vsak dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti (1. odstavek 414. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Bistvo solidarnosti na pasivni strani je v tem, da upnik sam izbere, ali bo svojo terjatev uveljavljal zoper vse sodolžnike po razmerju, ki ga sam določi, ali pa samo zoper nekatere. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo izvršilni predlog zoper M.Z. starejšega, je samo določilo, kdo je dolžnik solidarne obveznosti. Takšno ravnanje predstavlja nedopustno omejevanje upnikove pravice, da zahteva izpolnitev celotne obveznosti od vsakega dolžnika, dokler le-ta ni popolnoma izpolnjena. Ker je sodišče prve stopnje tako zmotno uporabilo določilo 3. člena ZIZ, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep o izvršbi v izpodbijanem (zavrnilnem) delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroškovni izrek temelji na določilu 3. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

Pritožbeno sodišče o ugovoru M.Z. mlajšega ni moglo odločati. Ker v spisu ni pooblastila M.Z. starejšega za zastopanje M.Z. mlajšega, bo moralo sodišče prve stopnje pooblaščenca s sklepom pozvati, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev drugega dolžnika za opravljena pravdna dejanja (2. odstavek 98. člena ZPP).