Enforcement costs for transport are only reimbursable if seized items were actually moved; sealing money alone negates transport necessity.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Stroški izršitelja so stroški izvršilnega postopka, zato sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo izvršitelju, upošteva samo tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni. Če niso bili zarubljeni nobeni predmeti, ampak je bil opravljen rubež gotovine, izvršitelju ni mogoče priznati stroškov, ki jih je imel z angažiranjem prevoznega podjetja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpobijanim sklepom odločilo, da se izvršiteljici T. prizna 10.200,00 SIT izvršilnih stroškov, ostale priglašene izvršilne stroške pa je zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu sklepa se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila izvršiteljica T., ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu tako spremeni, da ji prizna tudi stroške v višini 5.078,00 SIT. Navaja, da sodišče prve stopnje neupravičeno ni priznalo računa podjetja M. d.o.o. št. 00236. Dne 19.9.2000 je bil opravljen uspešen rubež, vendar so bili zarubljeni predmeti v skladu z dogovorom med upnikom, dolžnikom in izvršiteljem puščeni pri dolžniku, ker se je le-ta zavezal, da bo terjatev plačal ter zato ni bil potreben prevoz in delovna sila. Izvršitelj ne more vnaprej predvideti, da bodo ob rubežu predmeti puščeni pri dolžniku in da zato ne potrebuje prevoza. Izvršiteljica si tudi ni obračunala kilometrine, ker jo je vozil delavec omenjenega podjetja. Izvršiteljica ni fizični delavec ali šofer. Strošek po spornem računu je že poravnala.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje, na predlog Zbornice izvršiteljev (291. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Ker so stroški izvršitelja stroški izršilnega postopka (292. člen ZIZ), upošteva sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo izvršitelju, samo tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni (1. odst. 155. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje je po skrbni presoji vseh okoliščin pravilno zaključilo, da strošek po računu z dne 19.9.2000 št. 00236 podjetja M. d.o.o. ni bil potreben, zaradi česar je predlog izvršiteljice v tem delu zavrnilo (2. točka izreka). Iz rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 19.9.2000 izhaja, da je bil opravljen rubež gotovine, zato ni bil potreben nikakršen prevoz zarubljenih predmetov. Zaradi abstraktne možnosti, da bo prevoz zarubljenih predmetov potreben, izvršitelju ni mogoče priznati nikakršnih stroškov. Rubež namreč le-ta lahko vedno opravi tako, da na zarubljenih stvareh vidno označi, da so zarubljene (2. odst. 85. člena ZIZ) in jih pusti pri dolžniku. Cilj izvršilnega postopka - poplačilo upnika je treba v skladu z načelom ekonomičnosti (1. odst. 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) doseči s čimmanjšimi stroški. Če izvršiteljica pri opravljanju izvršiteljskih storitev uporablja izpolnitvenega pomočnika, in sicer ne glede na to, ali je takšna pomoč dejansko potrebna ali ne, je to stvar njene poslovne odločitve. Seveda pa v primeru, če pomoč ni potrebna v skladu s 1. odst. 155. člena ZPP, sama nosi breme nastalih stroškov.

Izvršiteljica ni upravičena do povračila prevoznih stroškov (6. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, Ur. l. RS št. 32/2000), saj jih ni priglasila.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa tudi ni nobene očitane ali po uradni dolžnosti upoštevne kršitve določb pravdnega in izvršilnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).