Enforcement court rejects unreasoned objection; valid objection requires debt amount and currency dispute with evidence.
Legislator summary
AI generatedThe enforcement court partially revoked the first-instance judgment ordering debt payment and property sale due to a valid objection by the debtors. The debtors argued the debt amount and currency differed from the creditor's claim and submitted supporting documents, while the creditor contested the specific contract dates and alleged prior fraud. The court ruled that an objection is only valid if the debtor cites specific facts and evidence regarding the debt's existence and amount, rather than merely disputing the enforceability of the title.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 53. člen ZIZ; 2. odstavek 62. člen ZIZ: In enforcement proceedings, a court does not examine the validity of a claim based on a title of evidence if the debtor objects, but only assesses whether the objection is reasoned; an objection is valid if the debtor cites facts and provides evidence regarding the existence and amount of the obligation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovoru se ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi v drugi točki izreka.
O zahtevku in stroških postopka bo odločilo sodišče prve stopnje v pravdnem postopku.
[JEDRO]
Sodišče v izvršilnem postopku ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Ugovor je obrazložen in s tem utemeljen, če dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku kot upnika in za to tudi predlagata dokaze.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dolžnikoma naložilo plačilo 1.946.472,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.9.1999 dalje ter dovolilo izvršbo s prodajo nepremičnin dolžnikov, in sicer na podlagi verodostojne listine, računa z dne 10.9.1999.
Proti takšnemu sklepu sta dolžnika vložila ugovor. Navajata, da upniku ne dolgujeta navedene vsote. Iz kopije računa št. 2/99, ki jo prilagata, je razviden dolg v višini 12.320,00 DEM in ne v višini 1.777.600,00 SIT z obrestmi.
Upnik je na ugovor odgovoril in predlaga, naj ga sodišče zavrne. Navaja, da je podlaga obveznosti po predlogu za izvršbo posojilna pogodba z dne 30.4.1999. Medtem pa sta dolžnika predložila račun, ki se nanaša na posojilno pogodbo z dne 29.12.1998. Med strankami je bilo podpisanih več pogodb. V pogodbi z dne 30.4.1999 je določeno, da z njenim podpisom preneha veljavnost prejšnjih, da znaša dolg iz teh 15.500,00 DEM, dolžnika pa sta prejela še 2.100,00 DEM posojila. Upnik še dodaja, da je moral z dolžnikoma sklepati več posojilnih pogodb, ker ga je dolžnica ob sklenitvi prve ogoljufala, želel pa je doseči sporazumno ureditev razmerij.
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor dolžnikov za neobrazložen in s tem za neutemeljen ter ga je zato poslalo višjemu sodišču, da odloči o njem kot o pritožbi (6. odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98).
Ugovor je utemeljen.
Na podlagi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen. V njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen. Na podlagi obrazloženega ugovora, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, pa sodišče razveljavi sklep o izvšrbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odstavek 62. člena ZIZ). Sodišče v izvršilnem postopku tako ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Glede tega pa se sodišče druge stopnje ne strinja s sodiščem prve stopnje, saj sodi, da je ugovor dolžnikov obrazložen.
Dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku in drugi valuti kot upnik in sta za to tudi predložila listino (priloga B1). Šele po presoji njunih navedb in navedb upnika v odgovoru na ugovor ter po izvedbi dokazov bo mogoče presoditi, kakšna je njuna obveznost in ali je sklep o izvršbi potrebno razveljaviti tudi v 1. in 3. točki izreka ali pa bo ostal v celoti ali deloma v veljavi.
Sodišče druge stopnje je zato sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki izreka. Sodišče prve stopnje pa bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.