Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1942/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1942.2000 AI generated

Appeal dismissed because debtor cannot raise execution-blocking arguments against interim enforcement decisions after final judgment.

Case Number VSL sklep III Cp 1942/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the debtor's appeal against the first-instance decision appointing an executor and setting the advance payment. The debtor argued that the debt had already been paid, but the execution order had become legally binding months prior. The court ruled that during the interim enforcement phase, the debtor is barred from raising substantive defenses that would prevent execution, limiting the appeal strictly to the selection of the executor and the advance amount.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 55. čl. ZIZ; 2. točka 365. čl. ZPP: Once an execution order becomes legally binding, a debtor cannot use substantive execution-blocking arguments to challenge interim decisions regarding the executor's appointment or advance payment, as such appeals are limited strictly to procedural aspects of the interim phase.

Keywords

AI generated
execution order interim enforcement binding judgment execution blocking advance payment procedural limitation substantive defense

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je pritožba proti sklepu, s katerim sodišče določi osebo izvršitelja in višino predujma, omejena na izpodbijanje izbire izvršitelja in določitev višine predujma, dolžnik s pritožbo v kateri uveljavlja ugovorne razloge iz 1. odst. 55. čl. ZIZ, kadar je sklep o izvršbi že postal pravnomočen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za izvršitelja določilo V.Š., upniku pa naložilo, da mora v osmih dneh založiti 12.000,00 SIT predujma na žiro račun izvršitelja.

Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil dolžnik, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je dolgovani znesek že zdavnaj poravnal.

Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog že 8.8.1995 izdalo sklep o izvršbi za izterjavo 3.152,00 SIT, 1.003,00 SIT zakonskih zamudnih obresti in 6.175,00 SIT izvršilnih stroškov. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 30.8.1995 s potekom ugovornega roka, saj ga dolžnik ni izpodbijal z ugovorom.

Po dovolilnem delu izvršilnega postopka je sodišče prve stopnje pristopilo k izvršilnim dejanjem, ki se opravljajo pri izvršbi na premičnino (81. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi 289. čl. ZIZ je določilo izvršitelja za izvedbo izvršilnih dejanj in določilo višino predujma za stroške za opravo izvršbe (2. odst. 38. čl. ZIZ). Pritožba strank izvršilnega postopka proti izpodbijanemu sklepu je lahko omejena le da odločitev o izbiri izvršitelja in določitev višine predujma. V tej fazi postopka pa dolžnik ne more uveljavljati razlogov, ki bi preprečevali izvršbo (1. odst. 55. čl. ZIZ).

Ker se pritožbene navedbe ne nanašajo na izpodbijanje izbire o osebi izvršitelja niti na višino predujma, ampak skušajo preprečiti izvršbo, ki je že bila dovoljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).