Appeal dismissed; cumulative conditions for execution delay required; mere financial hardship insufficient.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of a request for delayed execution. The appellant, an unmarried mother, argued that enforcement would cause significant financial and psychological harm due to child support obligations and high rent, offering partial repayment instead. The court ruled that both statutory conditions for delay must be met cumulatively, and since any enforcement inherently causes some damage, the appellant failed to prove she would suffer greater harm than the debt itself.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 1. in 2. odstavek 71. člena; Cumulative conditions for execution delay must be met, and significant harm must exceed the inherent damage caused by enforcement itself.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
s k l e n i l o :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Oba pogoja za odlog izvršbe morata obstajati kumulativno, pri čemer pa znatnejše škode ne predstavlja škoda, ki jo bo dolžnik utrpel zaradi prisilne izpolnitve terjatve iz izvršilnega naslova. Vsaka prisilna izpolnitev namreč predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin predlog za odlog izvršbe.
Dolžnica se je zoper sklep pravočasno pritožila. Navaja, da je neporočena in živi z dvomesečnim otrokom, z njegovim očetom pa je v sodnem postopku zaradi preživnine. S preživljanjem otroka ima velike stroške, nadomestilo za porodniški dopust pa je nizko. Visoka najemnina za podnajemniško stanovanje še dodatno obremenjuje njen socialni položaj. Z izvršbo bi torej pretrpela znatnejšo finančno in hudo psihično škodo. Poravnala je že del dolga v znesku 10.446,00 SIT. Predlaga, da se izvršba odloži za tri mesece ali pa se ji odobri preostali del dolga odplačati v zaporednih mesečnih obrokih.
Pritožba ni utemeljena.
Če predlaga odlog izvršbe, mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in upravičeni razlog iz 1. ali 2. odst. 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Oba pogoja morata torej obstajati kumulativno, pri čemer pa znatnejše škode ne predstavlja škoda, ki jo bo dolžnik utrpel zaradi prisilne izpolnitve terjatve iz izvršilnega naslova. Vsaka prisilna izpolnitev namreč predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj. Ravno to pa z ugovorom zatrjuje dolžnica, namreč, da bo zaradi plačila terjatve prišla v še slabši gmotni položaj. Njena pritožba torej ni utemeljena, stvar medsebojnega dogovora med strankama izvršbe pa je morebitno obročno odplačilo dolga, ki ga dolžnica ponuja v pritožbi. Tudi zaradi delnega odplačila dolga njena pritožba ne more biti utemeljena, to dejstvo pa bo (če je resnično) upoštevano v nadaljnjem teku izvršbe. Ker tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče dolžničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).