Court determines jurisdiction for interim relief depends on whether future dispute is a commercial case.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the District Court in Ljubljana has jurisdiction over the preliminary ruling application. The court found that the future dispute between the creditors and the debtor involves a commercial case because the creditors are acting as a unified group based on a single legal basis. Consequently, the specialized rules for commercial proceedings apply, mandating jurisdiction at the District Court level.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodiščih 5. tč. II. tč. 1. odst. 101. čl.; Zakon o pravdnem postopku 484. čl.: Jurisdiction for interim relief applications is determined by the nature of the future dispute; if the dispute falls under commercial proceedings rules, the District Court has jurisdiction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
s k l e n i l o :
Za odločanje v sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
Odločitev o tem, katero sodišče je stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe pred pravdo, je odvisna od vprašanja, ali se bo v sporu, ki se bo začel po tožbi upnika odločalo po pravilih, ki veljajo v postopku v gospodarskih sporih. Kot dolžnik (toženec v bodočem pravdnem postopku) nastopa gospodarska družba, med upniki pa je subjekt iz 1. tč. 1. odst. 481.čl. ZPP le ena od oseb. Ker druge udeležene osebe na strani upnika (bodoče tožeče stranke) niso subjekti iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP, je vprašanje, ali gre za gospodarski spor, odvisno od narave sosporništva upnikov (484. čl. ZZP). Upniki napovedujejo vložitev tožbe na ugotovitev, da je neveljavna kupoprodajna pogodba, ki so jo kot prodajalci sklenili s toženo stranko. Glede na sporni predmet so torej v pravni skupnosti in se njihove pravice in obeznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago, torej so sosporniki iz 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, kar pomeni, da bodo kljub temu, da so v sporu poleg oseb iz 1. odst. 481.čl. ZPP udeležene še druge osebe, veljala pravila v postopku v gospodarskih sporih (484. čl. ZPP). To pa pomeni, da je za odločanje pristojno okrožno sodišče po uvodoma omenjenem določilu 5. tč. II. tč. 1. odst. 101. čl. ZS.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je izdalo sklep, da ni pristojno za odločanje v zadevi zavarovanja z izdajo začasne odredbe in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.
To sodišče je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je glede na to, da še ni uveden sodni ali drug posotopek za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe in za samo zavarovanje po določilu 1. odst. 266. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, to pa je Okrajno sodišče v Ljubljani.
Za odločanje v sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Po določilu novelirane 5. tč. II. tč. 1. odst. 101. čl. Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS, Ur. list RS št. 19/94, 45/95, 38/99 in 28/2000) so okrožna sodišča pristojna v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih oziroma zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost, medtem ko so o ostalih zadevah izvršbe in zavarovanja pristojna okrajna sodišča (3.tč. II. tč. 99. čl. ZS). Določilo 266. čl. ZIZ, na katerega se sklicuje predlog za odločitev v sporu o pristojnosti, ureja le krajevno pristojnost sodišč. Odločitev o tem, katero sodišče je stvarno pristojno za odločanje v konkretni zadevi, pa je odvisna od vprašanja, ali se bo v sporu, ki se bo začel po tožbi upnika in ki jo ta v svojem predlogu napoveduje, odločalo po pravilih, ki veljajo v postopku v gospodarskih sporih, torej po določilih 32. poglavja Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kdaj pridejo v poštev pravila tega postopka, določajo 481. do 484. čl. ZPP. Kot dolžnik (toženec v bodočem pravdnem postopku) nastopa gospodarska družba, med upniki pa je subjekt iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP le zadnja od navedenih oseb, ki je samoupravna lokalna skupnost. Ker druge udeležene osebe na strani upnika (bodoče tožeče stranke) niso subjekti iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP, je vprašanje, ali gre za gospodarski spor, odvisno od narave sosporništva upnikov (484. čl. ZZP).
Upniki napovedujejo vložitev tožbe na ugotovitev, da je neveljavna kupoprodajna pogodba, ki so jo kot prodajalci sklenili s toženo stranko. Glede na sporni predmet so torej v pravni skupnosti in se njihove pravice in obveznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago, torej so sosporniki iz 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, kar pomeni, da bodo kljub temu, da so v sporu poleg oseb iz 1. odst. 481. čl. ZPP udeležene še druge osebe, veljala pravila v postopku v gospodarskih sporih (484. čl. ZPP). To pa pomeni, da je za odločanje pristojno okrožno sodišče po uvodoma omenjenem določilu 5. tč. II. tč. 1. odst. 101. čl. ZS. Glede na navedeno je torej za odločanje v sporu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.