Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep III Cp 850/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.850.2000 AI generated

Supreme Court dismisses debtor's objection on statute of limitations and mistake in enforcement proceedings.

Case Number VSL sklep III Cp 850/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the debtor's objection in enforcement proceedings, upholding the first-instance court's ruling to execute a judgment for unpaid TV subscription fees. The debtor argued the claim was time-barred due to a 20-year gap and alleged mistake, but failed to provide facts or evidence to support these claims. The court rejected the objection because the statute of limitations applies to the underlying claim, the debtor's arguments were unsubstantiated, and the presumption of truthfulness regarding the debtor's statements does not extend to legal arguments on substantive law.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR): An objection in enforcement proceedings must be substantiated with facts and evidence; the presumption of the debtor's statements applies only to factual assertions, not to legal arguments regarding the statute of limitations.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings statute of limitations substantive law presumption of truthfulness unsubstantiated objection execution of judgment mistake in law

Cited Legislation

AI generated
1. odst. 379. čl. ZOR
Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo zastarajo v 10 letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl. ZOR).
2. odst. 53. čl. ZIZ
2. odst. 55. čl. ZIZ
Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da razlogi, ki jih uveljavlja dolžnik niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 55. čl. ZIZ).
2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku
Pritožbeno sodišče je zato ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15.
15. čl. ZIZ
Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ in 3.
3. odst. 58. čl. ZIZ
ZIZ in 3. odst. 58. čl. ZIZ) ne glede na to, da ga izvršilno sodišče ni vročilo upniku v odgovor (57.
57. čl. ZIZ
ZIZ) ne glede na to, da ga izvršilno sodišče ni vročilo upniku v odgovor (57. čl. ZIZ), saj morebiten upnikov odgovor na odločitev sodišča ne bi imel vpliva.
1. odst. 58. čl. ZIZ
Domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ (upoštevanje resničnosti navedb dolžnika) se namreč lahko nanaša le na dejanske trditve v ugovoru, ne pa tudi tiste, ki se tičejo pravilne uporabe materialnega prava (v konkretnem primeru določb ZOR o zastaranju terjatev).
21. čl. ZIZ
115/97), ki predstavlja tudi primeren izvršilni naslov (21. čl. ZIZ).
AI generated
VSL Sklep II Cpg 109/2023
Court dismisses appeal after defendant withdraws appeal before second instance judgment is rendered.
VSL sodba I Cp 1376/2013
Contractor's appeal dismissed; active participation creates contractual standing despite minority and co-ownership issues.
VSL sodba II Cp 3380/2015
Appeal dismissed in small value dispute; appeal limited to procedural errors or material law misapplication.
VSL sodba II Cp 3238/2014
Appeal dismissed; small claims court cannot review factual errors, only procedural violations.
VSL sodba II Cp 1704/2014
Court dismisses claim for damages where defendant failed to meet sales targets but acted within contractual scope.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

s k l e n i l o :

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo zastarajo v 10 letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl. ZOR). Trditev, da je trjatev upnika zastarala torej ni utemeljena, za trditev, da naj bio prišlo pri upniku do pomote pa dolžnik ne navaja nobenih dejstev in tudi ne predlaga dokazov. Dolžnikov ugovor je glede na navedeno delno neobrazložen, delno (glede ugovora zastaranja) pa (materialnopravno) neutemeljen. Pritožbeno sodišče je zato ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ in 3. odst. 58. čl. ZIZ) ne glede na to, da ga izvršilno sodišče ni vročilo upniku v odgovor (57. čl. ZIZ), saj morebiten upnikov odgovor na odločitev sodišča ne bi imel vpliva. Domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ (upoštevanje resničnosti navedb dolžnika) se namreč lahko nanaša le na dejanske trditve v ugovoru, ne pa tudi tiste, ki se tičejo pravilne uporabe materialnega prava (v konkretnem primeru določb ZOR o zastaranju terjatev).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi zaradi izterjave glavnice 5.098,00 SIT in zamudnih obresti dovolilo izvršbo z rubežem dolžnikovega dohodka in odmerilo stroške upnika na 14.244,00 SIT.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal, da upniku ničesar ne dolguje in da gre za pomoto s strani domnevnega upnika. Tudi če bi dolgoval kakšno naročnino, je terjatev zastarala, saj je imal prijavljen sprejemnik pred 20 leti. Predlaga, da se postopek ustavi, stroški postopka pa naložijo upniku.

Ugovor ni utemeljen.

Izvršilni naslov v tej izvršbi predstavlja pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Črnomlju, s katero je sodišče odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi, s katerim je bilo tožencu (v tem postopku dolžniku) naloženo plačilo RTV naročnine v skupnem znesku 5.098,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zastarajo v 10 letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Trditev, da je terjatev upnika zastarala, torej ni utemeljena, za trditev, da naj bio prišlo pri upniku do pomote, pa dolžnik ne navaja nobenih dejstev in tudi ne predlaga dokazov, po določilu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pa mora biti ugovor obrazložen in v njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen. Sicer pa, kot je bilo že omenjeno, terjatev izhaja iz izvršilnega naslova (sodbe Okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 15.9.1997, opr. št. 115/97), ki predstavlja tudi primeren izvršilni naslov (21. čl. ZIZ). Dolžnikov ugovor je glede na navedeno delno sploh neobrazložen, delno (glede ugovora zastaranja) pa (materialnopravno) neutemeljen. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da razlogi, ki jih uveljavlja dolžnik niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 55. čl. ZIZ). Zato je ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ in 3. odst. 58. čl. ZIZ) ne glede na to, da ga izvršilno sodišče ni vročilo upniku v odgovor (57. čl. ZIZ), saj morebiten upnikov odgovor na odločitev sodišča ne bi imel vpliva. Domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ (upoštevanje resničnosti navedb dolžnika) se namreč lahko nanaša le na dejanske trditve v ugovoru, ne pa tudi tiste, ki se tičejo pravilne uporabe materialnega prava (v konkretenem primeru določb ZOR o zastaranju terjatev).