Slovenian court allows debtor's objection to enforcement based on non-existence of contractual relationship.
Legislator summary
AI generatedThe court revoked the enforcement order regarding the debtor's claim that no contractual relationship existed. The debtor argued they could not prove the absence of a contract but successfully challenged the enforcement based on this negative fact. The court ruled that the burden of proving the contract's existence lies with the creditor, allowing the enforcement process to continue as a regular lawsuit.
Legislator headnote
AI generated5. odst. 62. čl. ZIZ; 2. odst. 62. čl. ZIZ: An objection to enforcement based on the non-existence of a contractual relationship is valid even if the debtor fails to provide specific evidence, as the burden of proving the contract's existence rests with the creditor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
s k l e n i l o :
Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi v 2. točki, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
[JEDRO]
Dolžnik v sicer skopem ugovoru zatrjuje relevantno dejstvo, namreč, da ne obstaja pogodbeno razmerje med upnikom in dolžnikom in torej upnik od njega neutemeljeno terja plačilo po odprtih postavkah iz svoje poslovne knjige. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga niti ne more dokazovati. Dokazno breme, da poslovno razmerje med strankama obstoji in da iz tega izvirajo terjatve upnika do dolžnika, je torej na strani upnika. To pa pomeni, da izostanek dokaznega predloga v ugovoru dolžnika ne pomeni, da ugovor ni obrazložen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naložilo, da v osmih dneh poravna glavnico 3.362,90 SIT, zamudne obresti, povrne izvršilne stroške v znesku 16.574,10 SIT ter dovolilo izvršbo za izterjavo navedene terjatve.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal. Navaja, da nima nobenega pogodbenega razmerja z upnikom in predlaga razveljavitev sklepa ter zavrnitev predloga za izvršbo.
Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neobrazložen in ga je v skladu s 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor je utemeljen.
Dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po določilu 5. odst. 62. čl. v zvezi z 2. odst. 53. čl. ZIZ mora biti tak ugovor obrazložen, v njem pa mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik v sicer skopem ugovoru zatrjuje relevantno dejstvo, namreč, da ne obstaja pogodbeno razmerje med upnikom in dolžnikom in zato upnik od njega neutemeljeno terja plačilo po odprtih postavkah iz svoje poslovne knjige. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga niti ne more dokazovati. Dokazno breme, da poslovno razmerje med strankama obstoji in da iz tega izvirajo terjatve upnika do dolžnika, je torej na strani upnika. To pa pomeni, da izostanek dokaznega predloga v ugovoru dolžnika ne pomeni, da ugovor ni obrazložen. Z zatrjevanim dejstvom dolžnik izpodbija sklep na podlagi verodostojne listine v celoti, kar po določilu 2. odst. 62. čl. ZIZ narekuje sodišču razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in opravljenih izvršilnih dejanj, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Na ta način je pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. in 2. odst. 62. čl. ZIZ ugodilo ugovoru dolžnika ne glede nato, da ugovor sicer ni bil vročen upniku v odgovor. Morebiten odgovor upnika ne more imeti za posledico drugačne odločitve, saj se vsa relevantna sporna vprašanja nato meritorno obravnavajo v pravdnem postopku.