Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1371/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.1371.99 AI generated

Appeal allowed: First instance court must follow ZNP Art. 17 if ZNP Art. 97 conditions aren't met for unjust enrichment claims.

Case Number VSL sklep II Cp 1371/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first instance judgment, which had rejected a claim for damages based on unjust enrichment. The plaintiffs argued that since their property was taken and buildings constructed on it, they were entitled to compensation under unjust enrichment rules, not just standard tort law. The court ruled that while the specific conditions for a special unjust enrichment procedure were absent, the trial court erred by refusing to apply the general statutory framework for damages instead of dismissing the claim outright.

Legislator headnote

AI generated

ZNP 1. odst. 1; ZNP 97. člen; ZNP 17. člen: When statutory conditions for a special unjust enrichment procedure are not met, the court cannot reject a damages claim but must instead rule according to the general provisions of the first paragraph of Article 17 of the Unjust Enrichment Act.

Keywords

AI generated
unjust enrichment procedure damages determination ZNP Article 17 ZNP Article 97 procedural error appeal court civil procedure

Cited Legislation

AI generated
1. člen ZNP
Načelno velja, da sodišče obravnava zadevo po pravilih nepravdnega postopka, kadar je tako določeno v zakonu (1. člen ZNP).
97. člen ZNP
17. člen ZNP
353. člen ZPP/77
369. člen ZPP/77
498. člen ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2., 3. in 4. točka sklepa) razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Ko niso izpolnjeni zakonski pogoji za obravnavanje predloga za določitev odškodnine v nepravdnem postopku(ZNP),sodišče prve stopnje ne sme zavrniti predloga za določitev odškodnine, ampak mora ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZNP (torej s sklepom ustaviti nepravdni postopek in po njegovi pravnomočnosti postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljev za prekinitev postopka; zavrnilo je tudi njihov predlog, za določitev odškodnine za nepremičnino parc. št. 1037/1, njiva 6 v površini 437 m2, njiva 6 v površini 833 m2, travnik 5 v površini 1165 m2 in 1037/2, travnik 5 v izmeri 850 m2, ki so vpisane pri vl. št. 230 k.o.. Sodišče je predlagateljem naložilo, da so dolžni 1. in 2. nasprotnemu udeležencu v 15 dneh povrniti 92.698,00 SIT ter da udeleženci sami trpijo stroške postopka.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) pravočasno pritožujejo predlagatelji. V pritožbi grajajo stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi niso podani pogoji za uporabo 97. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlagateljem je bila lastnina oz. posest dejansko odvzeta; nasprotni udeleženci pa so na zemljiščih že zgradili objekte. Predlagatelji ne morejo čakati na plačilo odškodnine, saj niso krivi, če nasprotna udeleženca nista ravnala v skladu z zakonom. Predlog za določitev odškodnine torej ni neutemeljen. Nasprotna udeleženca sta se v postopek spustila, zato bi sodišče moralo odločiti o odškodnini. Glede stroškov bi bilo treba uporabiti 104. člen ZNP. Zaradi navedenega pritožniki predlagajo, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se določi odškodnina za zgoraj navedene parcele ter da morata nasprotna udeleženca povrniti vse stroške postopka. Podrejeno pritožniki predlagajo, da se ugodi predlogu za prekinitev postopka.

Pritožba je utemeljena.

Neizpodbijana dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da med strankami postopka ni prišlo do prenosa lastninske pravice, niti predlagateljem lastninska pravica na spornih zemljiščih ni bila odvzeta ali omejena z odločbo državnega ali upravnega organa je nedvomno pravilna. Sodišče prve stopnje je na podlagi zgornje ugotovitve pravilno zaključilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za določitev odškodnine v smislu določbe 97. člena ZNP, torej v nepravdnem postopku.

Načelno velja, da sodišče obravnava zadevo po pravilih nepravdnega postopka, kadar je tako določeno v zakonu (1. člen ZNP). Za postopke v zvezi z določitvijo odškodnine pa je v 97. členu ZNP še posebej določeno, da odloča sodišče o odškodnini v nepravdnem postopku, kadar to predvideva zakon. Gre predvsem za primere, kjer ima dopustno ravnanje za posledico nastanek nedopustne škode. V obravnavani zadevi pa takšna situacija, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni podana.

Vendar pa takšne ugotovitve ne omogočajo zaključka, ki ga je zmotno napravilo sodišče prve stopnje, torej, zavrnitve predloga za določitev odškodnine. Pritožniki namreč pravilno opozarjajo, da predlog za določitev odškodnine, iz razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, ni neutemeljen. Sodišče po pravilih nepravdnega postopka o obravnavanem predlogu meritorno ne more odločiti. Pač pa je potrebno obravnavani predlog za odmero odškodnine obravnavati po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti, torej v pravdnem postopku.

Sodišče prve stopnje je z zavrnitivjo predloga bistveno kršilo določbo postopka, saj ni uporabilo določbe 17. člena ZNP, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 369. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje pa bo moralo v nadaljevanju ravnati v skladu z določbo 17. člena ZNP.

V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/99) je bilo v postopku na drugi stopnji potrebno uporabiti določbe zveznega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90 in Ur. l. RS 55/92).