Appeal allowed; inheritance court vacated judgment due to failure to clarify if pension withdrawals were gifts or advances.

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem obsodilnem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pod dedni delež se običajna manjša darila ne vračunajo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da iz hranilne knjižice pokojne M.V. s strani toženke dvignjena pokojnina v znesku 260.300,00 SIT predstavlja darilo toženki, ki se toženki všteva v njen dedni delež, v presežku pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, uveljavlja vse tri pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga spremembo sodbe tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so nejasni in tudi s seboj v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je svojo odločitev oprlo na ugotovljene potrebe pokojne matere pravdnih strank, kot da bi šlo za določitev preživnine. Moralo bi namreč odločiti in to v obrazložitvi sodbe tudi ustrezno obrazložiti, ali verjame pričama Z. in toženki, da je vsak mesec celotni znesek dvignjene pokojnine izročila osebno svoji materi ali ne. Nobenega nasprotnega dokaza ni v spisu, zato ni nedvomno izkazano, da toženka od dvignjenih pokojnin zase ni obdžala ničesar, temveč ji je mati morda nekajkrat izročila kot darilo okoli 5.000,00 SIT, enake zneske pa je izročala tudi vnukom. Skladno z določbo 55. čl. Zakona o dedovanju pa se običajna manjša darila v dedni delež ne vračunajo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbene ocene, da je prvo sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP/77, ni mogoče zavrniti. Med odločilna dejstva, ki bi jih sodišče moralo ugotoviti v tej pravdi, v kateri tožnik zahteva ugotovitev, da je pokojnina matere predstavljala darilo toženki, ki se všteva v njen dedni delež, sodi ugotovitev, ali je mati pokojnino dejansko zadnjih šest mesecev svojega življenja v celoti ali delno podarila toženki. V razlogih izpodbijane sodbe določnega odgovora na to vprašanje ni, čeprav bi se dalo iz obrazložitve na tretji strani sodbe sklepati, da je toženka, potem, ko je nesporno po materinem pooblastilu mesečno dvigovala pokojnino, le-to izročala materi, ki je z njo tudi razpolagala. Temu nasprotno pa je sodišče na šesti strani izpodbijane sodbe zapisalo, da je toženka razpolagala (verjetno v svojo korist) s preostankom pokojnine. Na podlagi česa je prvo sodišče prišlo do slednje ugotovitve, ni jasno, saj razlogov za to ugotovitev sodba nima. Zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP/77 je sodišče druge stopnje v izpodbijanem delu sodbo razveljavilo po določbi 1. odst. 369. čl. ZPP/77.

V ponovljenem postopku bo sodišče moralo odpraviti navedeno kršitev in določno odgovoriti na temeljno vprašanje, kot pravilno opozarja pritožba: ali je toženka pokojnino matere dvignila in jo izročila pokojni materi, ki je z njo razpolagala, ali pa ji je mati pokojnino podarila (v celoti ali delno). Končno pravilno opozarja pritožba na določbo 55. čl. Zakona o dedovanju. Po doselj zbranih in ocenjenih dokazih je toženka od matere prejela nekajkrat 5.000,00 do 10.000,00 SIT kot darilo. Zato bo moralo sodišče v smislu citiranega člena ZD ugotoviti, ali ti zneski predstavljajo darilo, ki se vračuna v dedni delež.

Odločitev o stroških tožene stranke v zvezi s pritožbo temelji na določbi 3. odst. 166. čl. ZPP/77.