Appeal dismissed; small claims court judgment upheld for minor procedural errors and material law application.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Glede na dejansko stanje, ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje, da je do poškodbe tožeče stranke prišlo zaradi nenadnega nepravilnega giba, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je 5. člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ko je zaključilo, da dogodek, ki se je pripetil tožeči stranki, ustreza pojmu nezgode in je znano ob pravilni uporabi 7. odst. 14. člena Spošnih pogojev tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo dnevne odškodnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 35.547,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.5.1999 do plačila in tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 56.190,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.9.1999 do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo.

Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremeni, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. V pritožbi navaja, da tožena stranka vidi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v tem, da iz predložene medicinske dokumentacije - obvestila zdravniku z dne 22.5.1996 izhaja, da je artroskopija kolena, ki je bila narejena dva dni po domnevni poškodbi, pokazala, da gre predvsem za starejše poškodbe sklepnih struktur in ne za svežo poškodbo, s tem pa je sodišče posledično napačno uporabilo materialno pravo. Po Splošnih pogojih Zavarovalnice Maribor d.d. za leto 1994 namreč ni podano jamstvo za posledice degenerativnih obolenj in ne za posledice starih poškodb. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo, kdaj je poškodba sploh nastala.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi v skladu s 1. odstavkom 443. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za spor majhne vrednosti. Kot določa 1. odstavek 458. člena ZPP, se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka se v pritožbi ne strinja z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in hkrati navaja nova dejstva, ki jih v postopku na prvi stopnji ni navedla. Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja sodišče druge stopnje v skladu z omenjeno določbo 1. odstavka 458. člena ZPP ne sme preizkusiti. Zato so neupoštevne navedbe tožene stranke v pritožbi, s katerimi izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Glede na dejansko stanje, ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje, da je do poškodbe tožeče stranke prišlo zaradi nenadnega nepravilnega giba, pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je 5. člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb. Zaključilo je, da dogodek, ki se je pripetil tožeči stranki, ustreza pojmu nezgode in nato ob pravilni uporabi 7. odst. 14. člena Splošnih pogojev tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo dnevne odškodnine. Ker tudi ni storilo nobene izmed kršitev določb pravdnega postopka, na katere je sodišče druge stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ( 353. člen ZPP).