Inheritance appeal allowed; court voided will declaration due to failure to invite widow to hearing.

Pritožbi se ugodi in sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Po načelu kontradiktornosti, ki je v prilagojeni obliki v veljavi tudi v zapuščinskem postopku, mora sodišče povabiti prizadete osebe na narok, na katerem lahko podajo svoje izjave, ali pa te podajo pisno, skratka, imeti morajo možnost, da se izrečejo o zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem L.T. in nesporne odbitke zapuščine, nadalje ugotovilo, da je zapustnik, ki je bil poročen, brez otrok, sestavil pismeno oporoko ter za oporočnega dediča določil M.N., zakonita dedinja zapustnikova vdova A.T. pa je oporoko priznala kot pristno in veljavno, nato pa odločilo, da se na podlagi oporoke za dediča po pokojniku razglasi oporočni dedič M.N..

Proti navedenemu sklepu se pritožuje zapustnikova vdova A. T. zaradi kršitve določb pravdnega postopka in Zakona o dedovanju ter zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da kot nujna dedinja na zapuščinsko obravnavo dne 5.2.1998 ni bila vabljena, pač pa le oporočni dedič in njegova odvetnica. Sodišče pritožnici ni predočilo njenih pravic do nujnega deleža, sama pa se tudi ni odrekla tej pravici. Kot nujna dedinja uveljavlja nujni delež na celotni zapuščini ter stroške v zvezi z nagrobnim spomenikom, ki ga je v celoti plačala sama in ne oporočni dedič. Oporoke ne priznava, ker jo je oporočitelj napisal v zmoti. Oporočni dedič je namreč odklonil preživljanje nujne dedinje, kar pomeni, da se zapustnikova pričakovanja niso uresničila.

Pritožba je utemeljena.

Tistemu, ki zatrjuje, da je upravičen do določenega položaja v zapuščinskem postopku, mora sodišče dovoliti, da opravlja procesna dejanja, do katerih ima pravico. V konkretni zadevi je bila pritožnica, ki je žena zapustnika, sicer pravilno vabljena na zapuščinsko obravnavo po pokojniku dne 7.4.1997, vendar je bila obravnava preložena zaradi pribave potrebnih podatkov. Vabilo na zapuščinsko obravnavo dne 5.2.1998 pa pritožnici po podatkih spisa ni bilo vročeno, kljub temu je prvostopno sodišče zapuščinsko obravnavo opravilo in na njej razglasilo za dediča na podlagi oporoke M.N.. Pritožnica je zakonita dedinja po pokojnem možu, torej prizadeta oseba glede na določbo 2. odst. 205. čl. Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki lahko do konca postopka poda dedno izjavo oziroma uveljavlja nujni delež. Po načelu kontradiktornosti, ki je v prilagojeni obliki v veljavi tudi v zapuščinskem postopku, mora sodišče povabiti prizadete osebe na narok, na katerem lahko podajo svoje izjave, ali pa te podajo pisno, skratka, imeti morajo možnost, da se izrečejo o zadevi. Le če te možnosti ne izkoristijo, obravnava sodišče zadevo po podatkih, s katerimi razpolaga, upoštevajoč njihove pisne izjave, ki pridejo do izdaje odločbe (207. čl. ZD), vendar le v primeru, če so te osebe na narok pravilno povabljene.

Ker toženka na narok za zapuščinsko obravnavo dne 5.2.1998 ni bila pravilno povabljena, kar je tudi bistvena vsebina njenih pritožbenih navedb, je to razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa o dedovanju zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka po 7. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi s 163. čl. ZD. V novem postopku bo potrebno na zapuščinsko obravnavo povabiti dediče upoštevaje določbo 205. čl. ZD, na naroku pa obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino (207. čl. ZD) in šele nato sprejeti končno odločitev.